J. Kraševec: »Še danes ne vem, v čem sta kredita sporna«

GB je kredita družbama H&R in GBD Skupini odobrila po običajnih postopkih, nihče tedaj ni pomislil, da gre lahko kaj narobe.

Objavljeno
09. marec 2018 18.24
Edvard Svetlik,Trček Gorazd in soobdolženi na sodišču,Ljubljana Slovenija 08.02.2018 [Sojenje,sodišče]
Božena Križnik
Božena Križnik

Ljubljana – Pred sodnika ljubljanskega okrožnega sodišča Gorazda Fabjančiča so se tokrat posedli vsi štirje, ki jim tožilstvo očita vpletenost v prepovedano obvodno financiranje Merfina: Gorazd Trček, Tilen Zugwitz, Edvard Svetlik in Anica Klemenčič. K razčiščevanju njihove vloge naj bi pripomoglo šest včerajšnjih prič.

Razprava na naroku se je vrtela okoli dveh posojil, ki jih je v letih 2008 in 2009 Gorenjska banka (GB) odobrila družbi H&R, lastnici idrijske Hidrie, in kranjski GBD Skupini, prvi v višini 10, drugi pa 6 milijonov evrov. Družbi sta denar nemudoma posodili naprej Merfinu (ker ta kredita pri banki ne bi dobil zaradi prevelike izpostavljenosti Skupine Merkur do GB) in tako zagrešili prepovedani obvod.

»Mi« pomeni Merkur in Merfin

Na mestu za priče se je najdlje zadržala prva, Janja Kraševec, nekdanja Merkurjeva izvršna direktorica za finance in namestnica direktorja v Merfinu. Kot je pojasnila, sta bila oba kredita kratkoročna, običajna in nihče ni niti pomislil, da ne bi bila vrnjena ali da bi šlo lahko kar koli narobe. »Še danes ne vem, v čem sta pravzaprav sporna,« je navrgla Kraševčeva. Na vprašanje tožilke Tanje Frank Eler, kaj misli s tem, ko o zadevi govori v prvi osebi množine, na Merkur ali Merfin, je odvrnila, da to velja za celotno skupino: »Kar zadeva mojo funkcijo, nismo ločevali, za katero družbo gre.«

Številnih podrobnosti o sestankih na Hidrii in na GBD, imen takratnih operativcev in izrečenih besed se Kraševčeva po 10 letih natančno ne spomni (niti tega, ali so bile sprva predlagane vsote kreditov višje), zagotovila pa je, da so bili pogovori odprti, nič se ni skrivalo; do partnerjev so prišli s prošnjo za pomoč, ker direktno financiranje Merkurja, ki je bil solastnik Gorenjske banke, ni bilo možno zaradi problematične izpostavljenosti. To so Merkurjevci partnerjema predočili, dvomov o vračilu ni bilo, ker je bil Merkur tedaj dobro stoječe podjetje.

O kreditu GBD Skupine se je sicer dogovarjal Bine Kordež, Kraševčeva je vstopila naknadno, ko je GBD zahtevala vračilo. Kazati so se začeli prvi znaki krize, banke so želele zapirati terjatve in GBD ni hotela ostati zadaj. Kordež ni privolil v poplačilo, saj bi, če bi hotel ustreči vsem zahtevam za poplačilo naenkrat, ogrozil likvidnost Merfina, je pojasnila priča.

Posredna financerja Merfina sta imela vpogled v finančno stanje Merkurja, ne pa tudi v izpostavljenost banke do podjetja, je bilo razbrati iz odgovorov. Na vprašnje, ali sta bila Hidria in GBD poučena, da gre denar za nadomestitev obstoječega kredita (25 milijonov evrov, ki jih je Merkurju posodil anhovski Salonit), je Kraševčeva odvrnila, da se ne spomni, Edvard Svetlik pa je dejal, da tega niso vedeli, ampak da je šlo za uslugo poslovnemu partnerju.

GBD potegnjena v posel

Robert Žnidar, ki je pričal kot nekdanji izvršni direktor GBD Skupine, je poudaril, da GBD ni potrebovala kredita in da je bila Anica Klemenčič očitno »potegnjena« v ta posel. S predlogom, da bi posojilo vrnili z zastavljenimi delnicami Merkurja, tedaj ni prodrl, kot tudi ne z idejo, kako bi po večkratnem podaljšanju zaprli obveznost do banke (s pomočjo donosnih državnih obveznic).

Žnidar je povedal tudi, da februarja 2010 še niso poznali izraza obvodno financiranje. Njegova izjava, da je za stečaj GBD kriv izključno nepoplačani 6-milijonski kredit Merfinu, je spravila na noge nekdanjega prvaka GB Gorazda Trčka (ki je sprožil stečaj). Očital je, da je GBD ni poravnala bančnega kredita, imela pa je 7,2 milijona za izplačilo dividend.

Kot priči sta nastopila tudi nekdanja člana uprave GB Srečko Korbar in Zlatko Kavčič. Korbar je med drugim povedal, da banka ni sodelovala v menedžerskem prevzemu Merkurja in ga ni finančno podpirala. Na sejah uprave ni bilo nikoli govora o obvodih, banka je bila pod nadzorom Banke Slovenije, in ta ni imela pripomb, niti glede omenjenih dveh posojil. Odobravali so jih po standardnih postopkih, brez pritiskov. V uspeh menedžerskega prevzema pa uprava sicer ni verjela, »številke niso šle skupaj«. Kratkoročni krediti s podaljševanjem so bili objektivna nujnost v tistem času, podaljševanje pa tudi v interesu banke - če je šlo za podjetje z dobro boniteto. O recikliranju starega (Salonitovega) kredita pa ni vedel nič.

Zlatko Kavčič, ki je bil v banki samo do junija 2008, je za obravnavana kreditna posla zvedel naknadno kot nadzornik banke. NS je zadevo obravnaval in ni odkril nepravilnosti.