John Cohn, IBM: Občutek imam, da vsak dan živim v prihodnosti

Ljubljana – Prvič v zgodovini človeštva imamo namreč možnost tako hitre in bližnje medsebojne interakcije, zato se v laboratorijih, univerzah, podjetjih vedno znova pojavljajo nove ideje. Priča smo največjemu inoviranju, kot ga je svet kdajkoli doživel, pravi John Cohn, znanstvenik iz IBM.

Cohn se trenutno ukvarja predvsem z infrastrukturo za pametna mesta, internetom stvari (internet of things) in analizo podatkov v realnem času. Svoje poglede bo predstavil danes na razvojno-investicijski konferenci Slovenia Business Bridge, ki jo v Ljubljani organizira Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji. Pred tem je odgovoril na nekaj vprašanj za Delo.

Na konferenci boste imeli predavanje z naslovom Spoznajte prihodnost. Kakšna je prihodnost?

Navdušen sem nad citatom futurista Williama Gibsona, ki je rekel: »Prihodnost je že tu, je samo neenakomerno porazdeljena.« V laboratorijih, univerzah in podjetjih po vsem svetu ljudje izumljajo »različice prihodnosti«, počakati pa bomo morali, katere različice bodo postale sedanjost. Prihodnost je proizvod eksperimentiranja in evolucije. Ideje se srečujejo in združujejo skoraj tako kot živa bitja, saj prevzemajo značilnosti predhodnih idej in pogosto presežejo najbolj nore ideje samih kreatorjev idej.

Glede »izumljanja« prihodnosti živimo v izjemnem času. Prvič v zgodovini človeštva imamo namreč možnost tako hitre in tako bližnje medsebojne interakcije. Internet, socialna omrežja ter odprtokodne pobude, pobude izdelovalcev in pobude za prost dostop do podatkov pripomorejo k hitrejšemu spreminjanju idej. Zato smo priča največjemu inoviranju, kot ga je svet kdajkoli doživel. To se hitro opazi na področju interneta stvari (Internet of things), ki se dnevno razvija: novi akterji, koncepti, naprave, poslovni modeli ... In vsi gradijo drug na drugem. Občutek imam, da vsak dan živim v prihodnosti.

Katera bo prihodnja naslednja velika stvar na področju interneta stvari?

Z razvojem interneta bo veliko sprememb. Ena od stvari, ki me najbolj vznemirjajo, je internet stvari. Inovacije v oblikovanju čipov, komunikacijski tehnologiji in računalništvu v oblaku bodo omogočile spletno povezljivost z vsakodnevnimi predmeti, tako da bodo ti lahko uporabljali splet kot vi ali jaz. To nam omogoča, da vstavimo »pamet«, kot jo ima denimo naš kognitivni računalnik Watson, v vsak fizični predmet, kot so medicinski pripomočki, avtomobili, gospodinjski aparati, igrače in celo embalaža za hrano. Posledice bi bile izjemne. Predmeti bi bili sposobni poznati nas in naš svet, lahko bi zadovoljevali naše potrebe in se odzivali na nove okoliščine. To lahko izboljša kakovost in varnost naših življenj ter poveča naše zadovoljstvo.

Glede na Forbes je bilo v zadnjih dveh letih ustvarjenih več podatkov kot v celotni zgodovini človeštva. Vsako minuto je na YouTube naloženih do 300 ur videoposnetkov. Do leta 2020 naj bi ustvarili približno 44 zetabajtov podatkov, medtem ko jih je danes za 4,4 zetabajtov. Ali je svet pripravljen na tako velike količine podatkov in kakšne bodo posledice?

Svet je več kot pripravljen. Svet potrebuje te informacije. Všeč mi je vaš podatek o količini podatkov. Eden od podatkov, ki ga včasih uporabljamo, je, da bo enkrat letos količina podatkov, merjena v bitih, približno enaka, kot je število zvezd v nam znanem vesolju. Za trenutek razmislite o tem.

Mnogi govorijo o podatkih kot o novem naravnem viru, kar je precej dober pogled. Podatki so na voljo za uporabo. A prav tako kot naravne vire jih je treba uporabljati pametno, sicer se bo treba soočiti s posledicami. Večina podatkov, ki jih zberemo, ni nikoli uporabljenih. Z razvojem interneta stvari se bodo naše zmožnosti za upravljanje toka podatkov izboljšale.

Trenutno je analiziranih in uporabljenih manj kot pol odstotka vseh podatkov. Kakšen potencial ima glede tega gospodarstvo?

Delamo na tehnologiji, ki jo imenujemo »edge computing«. Ta bo omogočila obdelavo podatkov bližje točki njihovega nastanka. Mogoče bo pridobiti več informacij, a zmanjšati njihovo količino in jih manj pošiljati naprej. To bo precej povečalo našo sposobnost upravljanja s količinami podatkov, s katerimi se bomo srečevali.

Osredotočate se tudi na infrastrukturo za pametna mesta. Kako vidite pametno mesto?

Pametno mesto je odličen koncept, v katerem lahko internet stvari vpliva na nas. Mnogo nas živi v mestih, kjer uporabljamo mestno infrastrukturo za transport, storitve, javno varnost in zabavo. Pametna mesta omogočajo tej infrastrukturi in storitvam, da se naučijo več o tem, kako jih uporabljamo. Na primer; internet stvari omogoča uporabo cest in avtomobilov za učinkovitejše upravljanje prometnih tokov, prevoz izdelkov, parkiranje. Avtomobili sami bodo lahko komunicirali o bližnjih težavah na cestah. Avtomobili bodo v ne tako daljni prihodnosti več vozili sami na podlagi komunikacij med seboj in z infrastrukturo, kar bo močno povečalo varnost. Internet stvari lahko tudi poveča trajnostno naravnanost mest. Z avtomatičnim nadzorom porabe energije v stavbah, javne razsvetljave in javnega transporta lahko zelo izboljšamo energetsko učinkovitost mest. To bo postalo izjemno pomembno s povečano urbanizacijo in rastjo mest. Z internetom stvari bo večja tudi javna varnost. Hitreje se bo zaznala nevarnost požara, potresa, poplav, viharjev in tako dalje, kar bo omogočilo boljše reševanje in komunikacijo s prebivalci. Mesta po svetu uporabljajo mnogo od teh idej. Največjo spremembo v pametnih mestih pa vidim v uporabi inteligentnih sistemov v obliki kognitivnega računalništva. To bo omogočilo mestnim sistemom, da bodo prepoznali vzorce vsakdanje aktivnosti in hitro reagirali na nove vzorce.