Tiskane izdaje
Glavni poudarki ZDS so v okviru spodbujanja poslovanja:
- sproščanje dostopa podjetij do finančnih virov,
- zamrznitev povečanja davčnih obremenitev, dajatev ali prispevkov za socialno varnost,
- uvedba socialne kapice oziroma omejitve socialnih prispevkov navzgor,
- splošna razbremenitev stroška dela v okviru dohodninske lestvice.
Želijo si tudi sprememb stečajne zakonodaje v smeri manjše rigidnosti, boljšega črpanja evropskih sredstev prek preprostejših, bolj transparentnih in bolj dostopnih razpisov za podjetja, pri investicijah javnega sektorja pa poudarka na investicijah za spodbujanje gospodarstva. Odpraviti naj bi bilo treba tudi administrativne ovire.
Na področju trga dela in plač predlagajo:
- rast plač mora slediti gospodarskim gibanjem in mora ostati v okvirih rasti produktivnosti.
- rast plač v javnem sektorju ne sme prehitevati rasti plač v zasebnem sektorju
- minimalna plača ostane zakonska kategorija.
Pri tem je treba, tako v ZDS, z ustreznimi spodbudami in olajšavami, kot so delo za krajši delovni čas, delitev delovnega mesta, prožna izraba delovnega časa, delo na domu in delo na daljavo, omogočiti izvajanje fleksibilnih oblik zaposlovanja. Poskrbeti bi bilo treba tudi za hitrejši vstop mladih na trg dela in s tem namenom urediti štipendije, študentsko delo in fleksibilnost prve zaposlitve ter zagotoviti sredstva za mentorske programe znotraj sistema formalnega izobraževanja ter za neformalne programe usposabljanja in zaposlovanja mladih.
Po mnenju združenja je treba spodbujati tudi uporabo civilnih pogodb, pri čemer naj se glede obdavčitve in socialnih prispevkov uveljavi načelo vsako delo šteje. Uvedli bi še dodatne oblike dela za brezposelne, upokojence in preostale, ki prejemajo sredstva iz socialnih blagajn. Glede brezposelnih predlagajo še, da se jih čim več vključi v javna dela. Ta dela bi se moralo omogočiti tudi za zasebni sektor.
Na področju zdravstva v ZDS med prioritetami naštevajo pocenitev delovanja zdravstvenega sistema ter povečanje njegove učinkovitosti. Prvi dan odsotnosti z dela naj ne gre v breme delodajalca, pozivajo in dodajajo, da je treba zagotavljati možnosti za hitrejše vračanje delavcev na delo ter podpirati dejavnosti za preprečevanje bolezni in skrb za lastno zdravje. Uvesti naj bi bilo treba davčne spodbude za naložbe podjetij v preventivo in programe ohranjanja zdravja zaposlenih.
