Tiskane izdaje
Ljubljana – V kakšni kondiciji so državna podjetja zdaj, ko gospodarstvo ustvari več kot ob začetku krize? V pregled smo vzeli 12 reprezentativnih podjetij, ki jih ima država lastniško ali vplivno za svoja. Čeprav so prihodki izbrane skupine zdaj več kot desetino večji kot leta 2008, pa je realno gledano izplen sila skromen in le trije – Krka, Petrol in Talum – zaposlujejo zdaj več ljudi, kot so jih leta 2008.
Večina slovenskih podjetij je leta 2008 dosegla vrhunec pred krizo; do zloma na finančnih trgih je prišlo septembra 2008. Bruto domači proizvod (BDP) Slovenije je leta 2008 dosegel skoraj 38 milijard evrov. V nominalni vrednosti je Slovenija to vrednost presegla leta 2015, realno pa šele lani, če je vzdržala jesenska napoved Umarja o 4,4-odstotni gospodarski rasti.
Govorimo o izgubljenem desetletju Slovenije, ki se nam je zgodilo, tudi zaradi zgrešenih odločitev politike. Te zajemajo tako nesposobnost države, da z ukrepi spodbudi gospodarsko aktivnost (večinoma zaradi zaklenjenosti državnega proračuna s fiksno določenimi izdatki za javne plače, pokojnine, obresti …), omejevalne ukrepe (dvig DDV in napovedi novih davkov) kot tudi prepozno sanacijo bančnega sistema.
Slovenijo so iz krize potegnila izvozna podjetja. Analizirali smo, ali so v izgubljenem desetletju velika državna podjetja delovala bolje od povprečja ali pa so bila del zgodbe izgubljenega obdobja. Žal jih je večina močno usahnila in kar nekaj jih je še vedno močno odvisnih od državnih privilegijev in pomoči. Vsi skupaj pa so v procesu konsolidacije dejavnosti odpustili 4500 ljudi. NLB, Hit in Slovenske železnice so število zaposlenih iz različnih razlogov zmanjšali za več kot četrtino.
Država drži vedno več,
Slovenija se je za vse te investicije zadolžila, kar je logična posledica dejstva, da v tem stoletju še ni ustvarila proračunskega presežka (tudi leta 2008 je presežek po denarnem toku, torej plačilih, prikazala le državna blagajna). Da je bilo upravljanje državnega premoženja v preteklem desetletju slabo, kaže že podatek, da se je neto premoženje Slovenije (torej skupna vrednost premoženja, zmanjšana za dolgove in obveznosti) z 21,3 milijarde evrov leta 2008 do konca leta 2016 skrčila za tretjino, na 14,2 milijarde evrov.
Za povečavo kliknite na grafiko.
Naj spomnimo, da je to v precejšnjem deležu premoženje, s katerim država jamči za pokojnine. Ali povedano drugače, lahko kar pozabimo na demografski sklad, ker je ta v zadnjem desetletju krepko skopnel. In ob tem moramo še opozoriti, da je predstavljeno gibanje premoženja države vrednoteno po knjigovodski vrednosti in ne tržni. Kaj pomeni tržna cena, kaže prodaja NKBM, kjer je država iztržila manj kot 40 odstotkov knjigovodske vrednosti delnic.
Stagnacija dobička Krke
V tem času je le malo podjetij naredilo poslovni preboj. Med izbranimi podjetji so štirje veliki izvozniki: Luka Koper, Talum, Gorenje in Krka. Dolenjski farmacevt je prihodke povečal za tretjino, a dobiček je desetino manjši kot pred desetletjem. Glavni razlog je sicer zniževanje cen izdelkov, v uteho delničarjev in med njimi države je vsaj, da je družba še vedno donosna in izplačuje lepe dividende. Kapital delničarjev in med njimi države se je v desetih letih okrepil za 85 odstotkov. To je največja rast med tistimi družbami v analizi, ki niso potrebovale dokapitalizacije.
Krka je tudi najbolj povečala število zaposlenih. Njene ključne težave postajajo viri financiranja, ker zaradi državne vloge nima možnosti dokapitalizacije, s tem pa odpade tudi morebitno kapitalsko povezovanje z drugimi farmacevti, zmerna rast pa ovira rast dobička.
Bistveno več kot pred desetletjem zdaj postori tudi Luka Koper, ki je potrojila čisti dobiček, prihodki pa so poskočili za okoli 60 odstotkov. A kljub temu da je upravljavec koprskega pristanišča precej razširil dejavnosti, zdaj upravlja manj premoženja kot pred desetletjem. Luka Koper je torej v zadnjem desetletju izboljšala predvsem učinkovitost, a le ohranila vrednost infrastrukture, s katero razpolaga.
Petrol stavi na domače cene
Tretji, za katerega lahko rečemo, da je izdatno večji kot pred desetletjem, je še Petrol, ki je kosmate marže – pri trgovcih so te boljši kazalnik prodaje kot prihodki – povečal za 45 odstotkov. Mrežo črpalk je povečal za šestino, večinoma v tujini, kljub temu pa je trgovec z naftnimi derivati in drugimi energenti še vedno odvisen predvsem od domačega trga. Petrol, ki ga je kriza udarila že leta 2008, ko je moral narediti popravek vrednosti zaradi zloma Istrabenza, ima zdaj slabo tretjino večji dobiček kot pred desetletjem. A »mišice« kaže predvsem v Sloveniji, kjer ima večinski tržni delež in si prizadeva odpraviti nadzor nad cenami energentov.
Gorenje iz težav v težave
Gorenje, ki je pomembna naložba države, ima zdaj nekaj manjše prihodke kot pred desetletjem. Čisti dobiček je že leta 2008 močno trpel, ker mu je ob koncu leta nenadoma močno upadla prodaja, a skromnih devet milijon evrov dobička izpred desetletja je več od letošnjega načrta in približno desetkrat več od lanskega dosežka (Gorenje je namreč že objavilo oceno poslovanja za leto 2017).
Talum z dokapitalizacijami
Nedonosen ostaja tudi Talum, ki je leto 2016 končal z dobrim milijonom evrov čistega dobička, realno ne kaj dosti bolje kot pred desetletjem; tri odstotke večji prihodki tudi ne kažejo, da se bo proizvajalec aluminija izvil iz težav. Za primerjavo, slovenjebistriški Impol je prihodke v istem obdobju povečal za več kot petino. Na neuspeh Taluma kažejo tudi večkratne dokapitalizacije, ko največji upnik Eles pretvori terjatve za neplačane račune v lastniški delež. Eles je tako lastniški delež z 80 odstotkov v zadnjih desetih letih povečal na več kot 85 odstotkov (približno desetino si lastita še Kad in DUTB).
V podobnem položaju so tudi Slovenske železnice. Prihodki so se sicer res skoraj podvojili in lanski dobiček je znašal že kar lepih 25 milijonov evrov, toda družba uspeva predvsem zaradi subvencij države. Stanje železniške infrastrukture je skromno in država bo morala (poleg drugega tira) vložiti več kot milijardo evrov v prenovo železniške infrastrukture.
Telekomov beg z Balkana
V pat poziciji, vsaj glede prisotnosti v tujini, je tudi Zavarovalnica Triglav, ki ji je sicer uspelo izboljšati učinkovitost poslovanja. Po donosih je Triglav primerljiv s konkurenco v regiji, a kaj ko se s konkurenco bori predvsem tako, da vzdržuje tržni delež doma. Kosmate premije največje slovenske zavarovalnice so manjše kot pred desetletjem.
In če se je Telekom Slovenije pred desetletjem močno oziral po Balkanu, je zdaj proces obraten. Tik pred novim letom je dokončno zapustil tudi Makedonijo. Telekomov dobiček se je v desetletju skoraj prepolovil in število zaposlenih se je skrčilo za petino.
Hit, nekdanji biser slovenske igralniške industrije in turizma, je pred krizo iskal strateškega partnerja za velik igralniški kompleks na Primorskem. Desetletje agonije še ni končano. Prihodki so se skrčili za več kot tretjino, premoženje se je prepolovilo in družba je odpustila več kot četrtino zaposlenih.
S padcem donosnosti se muči HSE. Že res, da je holding povečal prihodke, a to je na račun preprodaje elektrike. Lastna proizvodnja je bila leta 2016 skoraj povsem enaka kot leta 2008.
