Tiskane izdaje
Približno 15 odstotkov mladih v državah OECD ni zaposlenih in se ne izobražuje ali usposablja. To je kar 40 milijonov ljudi med 15. in 29. letom, od katerih jih več kot dve tretjini niti ne išče zaposlitve. Preprečiti, da bi ti mladi končali kot izgubljena generacija, je pomemben izziv za bogate države, opozarja OECD.
Negotov položaj na trgu dela, ki pomeni nezmožnost dobiti stalno plačano delo in s tem povezane stalne dohodke, lahko mlade prizadene tudi pri uvljavljanju drugih družbenih vlog, ki jih povezujemo z odraslostjo.
Dolgoročna materialna negotovost lahko vpliva tudi na zdravje, možnosti za zasnovanje družine (prenizka rodnost je že sicer velik problem razvitih držav), na stopnjo kriminala – na koncu pa vse to lahko vodi v ogrožanje družbene kohezije, opozarja OECD v poročilu Society at a Glance 2016, posvečenim predvsem mladim.
Zaposlitev mladih naj bo prioriteta
Če bi vse mlade, ki so zdaj na robu delovnega in izobraževalnega okolja, lahko zaposlili, bi po oceni OECD lahko ustvarili od 360 do 605 milijard dolarjev dohodka na leto. To pomeni od 0,9 do 1,5 odstotka BDP vseh držav OECD skupaj.
Pomagati mladim, da bodo dokončali (nadaljevali) šolanje in vstopili v zaposlitev, mora zato postati ena od prioritete razvojnih politik razvitih držav. Skupina G20 si je, na primer, že določila cilj, da bi do leta 2025 delež mladih, ki imajo nizko kvalifikacijo, se ne izobražujejo in ne delajo v »formalnem« sektorju, znižala za 15 odstotkov.
V kriznem obdobju med letoma 2015 in 2017 je izginila kar desetina delovnih mest, ki so jih zasedali mladi. Najbolj prizadete članice OECD so bile (in so še) Španija, Grčija in Irska, kjer se je število zaposlenih mladih za polovico zmanjšalo.
Skrb vzbujajoče pa je, da so se najbolj zmanjšale zaposlitvene možnosti mladih, ki nimajo ustrezne strokovne kvalifikacije. Za tiste, ki niso končali poklicne ali srednje šole ter so na začetku krize morda delali, nato pa delo izgubili, je vrnitev na trg dela zelo težka. Analiza OECD kaže, da je trg dela v segmentu mladih v zadnjih letih uspelo stabilizirati predvsem državam, ki svojim mladim omogočajo, da izobraževanje lahko povezujejo z delom.
Za povečavo kliknite na fotografijo. Infografika: Delo
Programi za poklicno izobraževanje
OECD državam članicam svetuje, naj zagotovijo pogoje, v katerih bodo vsi mladi končali srednješolski izobraževalni program. To je stopnja, ki glede na pričakovanja delodajalcev zdaj nadomešča nekdanje triletne poklicne šole (kot jih na primer poznamo v Sloveniji).
»Poklicno izobraževanje in usposabljanje je dragocena alternativa akademskemu šolanju. Mlade pripravlja na trg dela, kjer zaposlovalci iščejo sodelavce, ki obvladajo tudi praktične spretnosti,« poudarjajo v OECD v svojem poročilu. Države članice tudi spodbuja, naj v svoje izobraževanje uvrstijo učinkovit vajeniški sistem, ki bo temeljil na povezovanju (teoretičnega) šolanja s prakso v podjetjih.
Posebno pozornost je treba nameniti tudi programom za reintegracijo mladih, ki se ne šolajo in ne delajo. Podatki namreč kažejo, da velika večina mladih nikdar ne sodi v to skupino, tistim, ki pa vanjo »padejo« zaradi različnih okoliščin (predčasna opustitev šolanja, nezmožnost dobiti delo), pa se lahko zgodi, da ostanejo dolgoročno nešolani in nezaposleni.
Vladne službe bi si morale aktivno prizdevati, da take mlade prepoznajo, registrirajo in jih vključijo v programe usposabljanja. Najuspešnejši programi povezujejo šolanje, usposabljanje, psihološko podporo in dodeljevanje stanovanj, svetujejo v OECD.
