Kemis bi (spet) gradil brez gradbenega dovoljenja

Ljubljana – Kemis namerava sanacijo dela skladišča nevarnih odpadkov, ki je bil maja v požaru manj poškodovan, izvesti brez gradbenega dovoljenja. Da ga ne potrebuje, so utemeljili pravniki, ki jih je najel. Gradbena inšpekcija ugotovitvenega postopka še ni končala.

Odločitev, ali bo moral pridobiti novo gradbeno dovoljenje, je ključna za njegov obstoj na Vrhniki, in tega se v podjetju zelo dobro zavedajo. »Prizadevamo si, da gradbeno dovoljenje obidemo, saj bi postopek pridobitve trajal več kot leto, v tem času pa bi bil Kemis odpisan,« nam je že na začetku avgusta povedal direktor Emil Nanut, vendar je zaprosil za zaupnost informacije, ki mu je očitno prehitro ušla z jezika. Pravno mnenje, s katerim Kemis utemeljuje takšen poseg, se opira na četrti odstavek prvega člena zakona o graditvi objektov. Ta pravi, da »določbe tega zakona ne veljajo za gradnjo objektov, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč, ali za to, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice«.

Kemisov načrt se nanaša na sanacijo dela hale, v kateri so skladiščili »nevarnejše« nevarne odpadke (predvsem vnetljive tekoče odpadke ter del odpadnih sijalk in baterij), ki jo je gasilcem po besedah Nanuta uspelo ubraniti pred požarom. Kljub temu so bile uničene napeljave, javjalniki požara, krmiljenje cisternskih skladišč, avtomatska gasilna naprava in požarna stena.

Ta, prva faza sanacije bo po Nanutovih besedah izvedena v »gabaritih« sedanjega gradbenega dovoljenja, v katerih je bila hala zgrajena, končana pa naj bi bila do 1. novembra. Odobril jo je tudi Kemisov lastnik Gorenja, je še dejal. Z velenjskega podjetja smo dobili nekoliko drugačen odgovor: pripravlja se celovit sanacijski poslovni načrt Kemisa, ki bo obravnavan konec letošnjega leta, podjetje »torej v zvezi s tem še ni sprejelo odločitev«.

Gradbena inšpekcija odloča že mesec dni

Za pojasnilo, ali podjetje za sanacijo poškodovanega dela skladišča potrebuje novo gradbeno dovoljenje, smo zaprosili ministrstvo za okolje in prostor, ki je pristojno za izdajanje gradbenih dovoljenj obratom za ravnanje z nevarnimi odpadki. Tudi oni citirajo prvi člen zakona o graditvi objektov, ki določa, da zakon ne velja, ko je treba »preprečevati ali zmanjševati posledice naravne ali druge nesreče«. Navajajo tudi določbo, da za vzdrževanje objekta, pri katerem se ne posega v njegovo konstrukcijo, gradbeno dovoljenje ni potrebno.

Dodatno pa še 101. člen istega zakona, ki omogoča, da »lahko objekt, zgrajen brez gradbenega dovoljenja, zaradi preprečitve naravne oziroma druge nesreče oziroma zato da so se z njegovo pomočjo zmanjšale njene posledice, ostane stalen tudi po tem, ko so prenehale veljati okoliščine, zaradi katerih je bil zgrajen, vendar le, če njegov investitor oziroma lastnik / …/ pri pristojnem gradbenem organu vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja«.

Ali gre za katerega od opisanih primerov ali za gradnjo, za katero je treba imeti novo gradbeno dovoljenje (na primer rekonstrukcijo ali dozidavo), lahko presodi le gradbeni inšpektor, »ki na kraju samem, ob poznavanju vseh značilnosti konkretnega primera sprejme ustrezno odločitev,« so še zapisali na ministrstvu. Gradbeni inšpektor je ugotovitveni postopek uvedel že 21. avgusta, a ga po mesecu dni še ni končal.

Je Kemis imel vsa dovoljenja?

Zanimivo je, da ministrstvo za okolje med možnimi vzroki za izjemo pri pridobitvi gradbenega dovoljenja navaja 101. člen zakona o graditvi objektov. Ali s tem nakazuje, da je bila nadstrešnica, ki jo Kemis namerava sanirati brez gradbenega dovoljenja, leta 2010 zgrajena na črno, in jo je šele aprila letos legalizirala upravna enota Vrhnika z izdajo gradbenega dovoljenja za prizidavo dveh stranskih nadstreškov? Nanut nam je namreč priznal, da so jo res zgradili brez gradbenega dovoljenja, še vedno zanjo tudi nimajo uporabnega. »Postavitev nadstrešnice je bila nujna, saj je ta del objekta iz strani dobil veliko količino padavinskih vod. S tem smo preprečili onesnaževanje padavinske vode,« je poskušal upravičiti nezakonito ravnanje.

Sonja Pirnat Keršmanc z upravne enote Vrhnika postopka izdaje gradbenega dovoljenja za omenjeno nadstrešnico sicer ni vodila, vendar pravi, da so na upravni enoti izhajali iz predpostavke, da je bilo gradbeno dovoljenje zanjo vključeno v uporabno dovoljenje, ki ga je Kemisu leta 2011 izdalo ministrstvo za okolje. Ali je imelo podjetje veljavna gradbena in uporabna dovoljenja za vse objekte na Vrhniki ter za njihove kopije smo za odgovor zaprosili ministrstvo, a na dokumente še čakamo.

Postavlja se tudi vprašanje, kako je Kemis več let lahko deloval brez uporabnega in okoljevarstvenega dovoljenja (OVD). Ministrstvo za okolje mu je gradbeno dovoljenje izdalo leta 2008, uporabno leta 2011, OVD pa šele junija leta 2013, pri čemer novo gradbeno dovoljenje za podaljšano nadstrešnico v njem ni navedeno.

»Vse javne izjave direktorja nakazujejo, da namerava Kemis ubrati bližnjico do nadaljnje uveljavitve OVD, ki je zamrznjeno. Morebitno sklicevanje na prvi člen zakona o graditvi objektov bi bilo po naši oceni napačno. Pomemben del skladišča je bil uničen in ga bo treba zgraditi na novo, torej bi Kemis zanj potreboval novo gradbeno dovoljenje,« trdijo v civilni iniciativi Eko Vrh. To je mogoče razbrati tudi iz prepovedne odločbe inšpekcije za okolje, v kateri inšpektorica ugotavlja, da požar ni zajel skladišča vnetljivih tekočih odpadkov, a je uničil velik del skladiščnih prostorov.

V Eko Vrhu tudi dvomijo, da v požaru ni bila poškodovana jeklena konstrukcija nadstrešnice z nevarnejšimi odpadki. »Kemis bi moral pridobiti certifikat, da je še uporabna in ni bila poškodovana – tudi z vidika varnosti vseh zaposlenih in morebitnih prihodnjih nesreč. Če bi moral zgraditi novo konstrukcijo, bi potreboval tudi novo gradbeno dovoljenje.« To za seboj povleče številne druge zahteve. Ministrstvo za okolje mora pred izdajo gradbenega dovoljenja pregledati morebitno spremembo OVD in odločiti, ali mora Kemis spet izvesti presojo vplivov na okolje – tokratna bi gotovo pokazala, da takšnega objekta na sedanji lokaciji ne bi smeli postaviti – ter pridobiti novo OVD, pravi zakon o varstvu okolja.

Vrhničani so tudi na zadnjem zboru občanov soglasno potrdili, da Kemisa v občini nočejo več. Konec maja je enako glasoval občinski svet. Občina je že junija na ministrstvo za okolje poslala dopis s pobudama za odpravo OVD Kemisu ter pripravo sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za reciklažni center na Vrhniki, vendar odgovora še ni dobila. Na ministrstvu pravijo, da so ga že pripravili in ga bodo občini posredovali v kratkem.