Klemen Boštjančič upa, da ne bo političnega kadrovanja

Ljubljana – Skupščina novih lastnikov Adrie Airways bo najverjetneje 30. novembra, poslovodstvo pa jo bo sklicalo prihodnji teden. Država in poslovne banke imajo za kadrovanje svojih štirih od skupaj šestih članov nadzornega sveta še dovolj časa, saj je končne predloge mogoče oblikovati še na seji skupščine.

Na skupščini bodo novi lastniki spremenili upravljanje v družbi in namesto enotirnega z upravnim odborom bo po slabem letu in pol znova uvedeno dvotirno upravljanje z nadzornim svetom in upravo. Glavni izvršni direktor Adrie Airways Klemen Boštjančič, drugi del dvoglavega poslovodstva, izvršni direktor Robert Vuga, je medtem že v odhajanju v Adria Airways Tehniko, upa, da pri kadrovanju ne bo igric, še najmanj pa političnih. Popolnoma vseeno je, kdo bo v nadzornem svetu, pravi, pričakuje pa, da bodo skrbeli, da iz družbe nekaj nastane. Med kandidati že omenjajo imena nekdanjih poslovodnikov Aerodroma Ljubljana.

V nadzorni svet, ki bo izbiral upravo, bodo poleg dveh predstavnikov zaposlenih po dva nadzornika kadrovali agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki zastopa interese skoraj 70-odstotne lastnice države, in poslovne banke, ki so del svojih terjatev do Adrie spremenile v lastniške deleže. Prejšnja 86-odstotna lastnica PDP ima ob polmilijonski dokapitalizaciji zdaj po naših izračunih 0,7-odstotni delež v lastništvu Adrie.

Med bankami ima največji delež sicer NLB, ki je ob septembrski dokapitalizaciji oziroma spremembi četrtine svojih terjatev v lastniški delež pridobila 13.836.035 delnic. Ker je imela NLB pred dokapitalizacijo in prevrednotenjem v Adrii šestodstotni delež, ima po povečanju osnovnega kapitala skupaj 13.904.666 delnic, kar pomeni 19,63-odstotni delež v kapitalu družbe. Banka Unicredit n Hypo Alpe-Adria-Bank imata po našem izračunu približno po 1,8-odstotni delež, Abanka Vipa pa okrog 4,7-odstotni delež.

Oskubljeni zimski vozni red 30. oktobra

Natančno en mesec pred skupščino bo 30. oktobra začel veljati napovedani skrčeni Adriin zimski vozni red, ki nazorno kaže novo sanacijsko poslovno strategijo letalskega prevoznika, ki bo z leti iz Ljubljane in z direktnimi ali posrednimi leti z Balkana poskušal polniti predvsem dolge lete iz Frankfurta, Münchna, Züricha in Dunaja. Adria v primerjavi s prejšnjim zimskim voznim redom ukinja lete iz Ljubljane v Banjaluko, London, Marseille, Pariz in Varšavo, ohranja pa nočne lete v Istanbul, medtem ko so dnevni ukinjeni.

Med ukinjenimi destinacijami izstopata predvsem London in Pariz, kamor pa z Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana letita Air France oziroma njegov Air Regional in Easyjet. O tako imenovanem šoferskem nočnem rednem istanbulskem čarterju pa intenzivna pogajanja z zakupnikom večine sedežev še niso končana. Klemen Boštjančič upa, da se bo posel v obojestransko korist nadaljeval.

S čarterji nerazumljivo ustvarjali izgubo

Adria je z veliko večino čarterskih letov v zadnjih letih povsem nerazumljivo ustvarjala izgubo. Čarterje bodo poslej prodajali zelo pragmatično, pravi Robert Vuga. Leteli bodo, dokler bodo za to imeli zmogljivosti in dokler bodo ti leti donosni. Pogodbe za prihodnjo sezono se sklepajo in za zdaj kaže kar v redu. Predvsem zato, ker je Adria na 180-sedežnem airbusu lahko stroškovno učinkovita in cenovno konkurenčna.

Gre za enega od dveh starejših letal A 320, ki jih je Adria najela letošnjo pomlad. Najem obeh – z ugodno najemnino – je še posledica prejšnje strategije Adriinega upravnega odbora in dejstva, da je prevoznik tako sploh lahko realiziral že dogovorjene posle. Nerodno je bilo, da januarja niso vedeli, s čim bodo leta 2011 sploh vozili! Tik pred ponovnim najemom boeinga B 737 v Ukrajini, kar bi bil četrti tip letala v floti, so si Ukrajinci (na srečo) premislili. Obnova najstarejšega A 320 AAA pa bi bila predraga. Tako je Adria najela dva A 320 za krajše obdobje, enega bodo vrnili še letos, z omenjenim 180-sedežnim pa uspešno letijo na čarterjih.

Težave z novima airbusoma

Več težav je z lani na lizing kupljenima novima airbusoma A 319, saj se Adria iz posla lahko umakne le s plačilom vseh lizinških pogodb, po katerih bi za vsako letalo v dvanajstih letih plačala 43 milijonov evrov. Letalo bi kupili in nato vrnili, kar seveda ni smiselno.