Tiskane izdaje
Ljubljana – Nizozemska družba, ki ima hotele v Rusiji, je kupila hotel Lek, srbska Delta hiti končati gradnjo hotela s petimi zvezdicami v Ljubljani, bogati Celjan pa prevzema Terme Dobrna. Bolj kot to, kateri potni list ima v žepu, nas mora zanimati, kako se novi lastnik hotela spozna na turizem, pravi Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo.
Po podatkih statističnega urada je bilo v 11 mesecih lani zabeleženih osem odstotkov več turističnih prenočitev kot v istem obdobju leta 2015. V Ljubljani, ki je že nekaj let motor slovenskega turizma, se hotelirji hvalijo z »eksplozijo turizma«. Uradne številke to navdušenje potrjujejo; leta 2015 je Ljubljana milijon prenočitev dosegla oktobra, lani pa je to znamko presegla že avgusta. Povečanje števila gostov je v kombinaciji s poceni denarjem in varnostjo države gotovo pripomoglo k povečanemu zanimanju vlagateljev, ne le tujih, za naložbe v slovenske hotele.
Vendar je dejstvo, da povečanje števila turistov v Sloveniji – večinoma gre zahvala za to tudi negotovim varnostnim razmeram v številnih drugih evropskih državah – samo po sebi ne odpravlja tveganj naložb v hotelsko infrastrukturo, svarijo sogovorniki. Naložba v hotel ni za tekače na kratke proge, to je tiste, ki si želijo le hitrega zaslužka. To nazorno kaže primer zanemarjenih bohinjskih hotelov, ki kazijo podobo celotnega kraja.
Za kapitalsko
Direktorica nepremičninske družbe Slovenia Invest, Jacqueline Stuart, ki prodaja številne slovenske hotele, ocenjuje, da je v zadnjem času za hotele veliko zanimanja. Ponudniki se po njeni oceni delijo na štiri skupine: bogati posamezniki iz Slovenije, regije in širše, lokalna in regionalna podjetja, ki želijo razširiti svojo dejavnost, sedanji lastniki hotelov ter bogati pripadniki slovenske in nekdanje jugoslovanske izseljenske skupnosti, ki se želi z Zahoda vrniti domov.
