Tiskane izdaje
V drugem delu sage o Sergeju Racmanu razkrivamo, kako je ta s posojili pridobil lastništvo nad danes propadlim Kolosejem. Dokumenti, ki smo jih pridobili prek anonimnega vira, in tisti, ki smo jih pridobili sami, pa vzbujajo dvome o tem, ali in koliko je Racman doslej v resnici plačal zanj.
Začelo se je septembra 2008, ko je bil Sergej Racman, tedanji predsednik uprave Koloseja, na novinarski konferenci optimističen. Ciprsko podjetje X6D je od KD Group kupilo skoraj dvetretjinski delež vodilne slovenske kinematografske družbe. Povezava z mednarodnim podjetjem X6D je za Kolosej nova priložnost za razvoj oziroma nadaljnjo širitev, je dejal.
Kasneje se je pokazala mednarodnost družbe. Takoj po ustanovitvi leta 2005 je namreč edini družbenik X6D postal Kolosej, leto pozneje pa je prešel na Racmanovo družbo Lavinia Group Investments z Britanskih Deviških otokov. Ta je še danes največja, 85-odstotna lastnica te ciprske družbe.
KD sama financirala nakup
Na Delu smo iz ciprskega registra pridobili vsa razpoložljiva finančna poročila X6D. Poročilo za leto 2008 razkriva, da je ciprska družba 65,74-odstotni delež kupila za 7,5 milijona evrov. Za ta namen je od KD Group dobila 6,8 milijona evrov posojila, ki je bilo nezavarovano. Dano je bilo z obrestno mero trimesečnega euribora, plus 1,75 odstotka, zapadlo pa naj bi v dveh letih, a je bilo kasneje podaljšano do leta 2013.
Interni dokumenti X6D, ki smo jih pridobili na Delu, razkrivajo, da je dolg te družbe do KD Group lani znašal okoli 1,5 milijona evrov.
KD Group smo vprašali, ali je X6D poravnal svoje dolgove. Plačila potekajo v skladu s pogodbenimi obveznostmi, tako da je pretežni del kupnine že poplačan, so odgovorili, bolj konkretni pa niso želeli biti.
Sergej Racman na vprašanja, ki smo mu jih poslali prejšnji teden, ni odgovoril.
Novi kredit za vstop v Kolosej
X6D danes ni več lastnik Koloseja. Že leto po vstopu v družbo je namreč prodal približno polovico svojega deleža ciprski družbi Sidbury Enterprises za 3,4 milijona evrov, iz česar je imel slabih 300 tisočakov evrov izgube.
Pred tem je X6D odobril Sidburyju tri milijone evrov nezavarovanega kredita z desetodstotno obrestno mero.
Preostali 30-odstotni delež pa je X6D prodal leta 2010 podjetju Auctor, katerega edini družbenik je Racman, za tri milijone evrov. Skupaj je X6D pri tem poslu ustvaril za nekaj več kot milijon evrov izgube.
Marca lani je Sidbury za nakup deleža v Koloseju X6D še vedno dolgoval 1,5 milijona evrov, Auctor pa 15.000 evrov. Sidbury verjetno ne bo povrnil dolga, saj ciprskemu registru ni predložil finančnih poročil od leta 2007 dalje, za kar mu grozi izbris, je zapisano v dokumentih X6D, ki nam jih je neimenovani vir poslal prek platforme SecureDrop Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (Icij).
Domnevno
Kolosej naj bi, kot navaja dokument, »na zahtevo Sergeja Racmana« novembra 2014 pripravil dokumentacijo za prenos nepremičnine na podjetje SIP Nepremičnine. Tedaj naj bi se pripravila »sporazum o določitvi pogojev prodaje nepremičnin med Kolosejem, d. o. o., in Foldom, d. o. o., z datumom sklenitve 14. 7. 2014« in »prodajna pogodba med Kolosejem, d. o. o., in SIP Nepremičninami, z datumom veljavnosti prenosa 14. 7. 2014 na podlagi zaznambe vrstnega reda pridobitve lastninske pravice«.
Predlog za vknjižbo lastninske pravice je bil vložen 18. novembra 2014, po navedbah dokumenta pa naj bi šlo za to, da »se prikaže, da je dogovor o prodaji obstajal že dne 14. 7. 2014, ko je bil podan predlog za vpis zaznambe vrstnega reda pridobitve lastninske pravice, katere namen je, da se varuje vrstni red prenosa lastninske pravice, ko se pogodbeni stranki že dogovarjata za sklenitev prodaje, vendar ta iz določenih razlogov še ni izvedena«. V resnici naj bi šlo za to, da se Kolosej zavaruje pred zahtevo upnice NLB po notarski prodaji te nepremičnine.
V zemljiški knjigi smo lahko neodvisno preverili nekatere izmed teh navedb (prodajne pogodbe novinarjem niso dostopne, saj niso informacije javnega značaja). Zgodovinski izpis za nepremičnino potrjuje, da je bila zahteva za vknjižbo lastninske pravice res vložena 18. novembra 2014. Prav tako je razviden vpis zaznambe vrstnega reda pridobitve lastninske pravice z dne 14. julija 2014. Obstoj obeh dokumentov, izdanih v korist SIP Nepremičnin, so dodatno potrdili tudi na zemljiški knjigi. SIP Nepremičnine sicer vodi Racmanov poslovni partner Davorin Vidmar.
Kot zapisano, Sergej Racman na naša vprašanja ni odgovoril.
Kolosejevo kopanje
Kolosej je na Racmanov predlog šel v prisilno poravnavo, čemur je ugovarjala NLB in predlagala stečaj. Opozorila je, da je rok za plačilo 15 milijonov evrov za nepremičnino kar štiri leta. »Dolžnik oziroma njegovo poslovodstvo sta z odtujitvijo premoženja na insolventno družbo SIP Nepremičnine, od katere ni mogoče pričakovati plačila kupnine, oškodovala tako dolžnika kot tudi njegove upnike, zato je NLB na pristojni državni organ tudi že vložila kazensko ovadbo,« so zapisali v banki.
A od letošnjega poletja je Kolosej v stečaju. Višje sodišče je namreč družbo poslalo v stečaj, saj sta si družba Kolosej kinematografi in upnik Onisac, ki ga vodi Racman, z usklajenim ravnanjem prizadevala doseči potrditev prisilne poravnave v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja. Ob neupoštevanju glasovanja Onisaca pa ni bila dosežena potrebna večina za potrditev prisilne poravnave. Kolosej kinematografi so vložili ustavno pritožbo na sklepe višjega sodišča, a je ustavno sodišče to zavrglo.
Pomoč prijateljev
Poleg Onisaca je med drugimi za prisilno poravnavo Koloseja glasovala tudi družba Fold. Ta je do Koloseja prijavila za milijon evrov terjatev, a je NLB zoper njih podala ugovor, tako da so te terjatve prerekane. Del te terjatve je na Fold prenesel kar X6D, s čimer je postal upnik Koloseja. Na glasovanju o prisilni poravnavi pa je Fold lahko sodeloval, ker je od Factor banke, ki je bila v nadzorovani likvidaciji, odkupil za 3,3 milijona evrov terjatve.
Fold je bila Racmanu prijateljska družba. Lastnik Folda so bile namreč že omenjene SIP Nepremičnine, direktor pa je bil Vasja Vidmar. Družba je bila letos poleti izbrisana iz registra. Finančna uprava je namreč registrsko sodišče obvestila, da družba na naslovu nima vidnih oznak svojega delovanja niti poštnega predalčnika in na naslovu ni dosegljiva. S tem so bili izpolnjeni pogoji izbrisa brez likvidacije.
Nad Racmana zdaj Američani
Zadnje bitke na sodišču za potrditev stečaja pa ni več vodila NLB. Ta je namreč terjatve do Koloseja prodala v paketu 400 milijonov evrov terjatev ameriškemu skladu Pine River Capital. Ta jih je po naših neuradnih informacijah odkupil s 70- do 80-odstotnim diskontom. Vendar ni mogoče reči, po kakšnem diskontu se je največja banka znebila terjatev do Koloseja, saj je kupec v skrbnem pregledu ovrednotil vsako posebej.
Kot upnik Koloseja zdaj namesto NLB nastopa družba Ledava. Ta je bila ustanovljena junija 2016, njeno edino družbenico Boscombe pa so v Luksemburgu ustanovili 18 dni prej. Ustanoviteljica in edina družbenica je bila še ena luksemburška družba – Pine River Lux Investments.
Finančno poročilo družbe Boscombe za lani kaže, da je že v manj kot enem letu obstoja pridelala 46,5 milijona evrov finančnega premoženja. To obsega 36,7 milijona evrov posojila podrejenim družbam, slabih 9,2 milijona evrov pa delniški kapital v teh družbah.
Letno poročilo Ledave za lani navaja identične zneske – ima 9,2 milijona evrov kapitala in 36,7 milijona evrov dolgoročnih obveznosti. Zapišemo torej lahko, da premoženje Boscomba dejansko predstavljajo terjatve, ki jih je njegova hčerinska družba Ledava odkupila od NLB. Ni pa jasno, ali je Boscombe edini lastnik teh terjatev ali jih je morda prenesel še na katero drugo svoje podjetje.
Hitri kredit Banke Celje
Z bančno luknjo, ki so jo izkopale Racmanove družbe, se ukvarja tudi Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Ta je prejšnji teden objavila razpis za zbiranje zavezujočih ponudb za odkup 2,9 milijona evrov terjatev do družbe Onisac in 688.757 evrov terjatev do PM & A FA. Terjatve do PM & A FA je na DUTB prenesla NLB, terjatve do Onisaca pa Banka Celje.
Pri zadnjem bode v oči datum odobritve kredita, in sicer december 2014, takoj po koncu postopka poenostavljene prisilne poravnave. Banka Celje je glede na podatke DUTB z igralniško družbo sklenila kreditni pogodbi za 243.248 evrov in 664.458 evrov ter ju zavarovala z zastavo vrednostnih papirjev in igralnih avtomatov. Upniki so v prisilni poravnavi privolili v 20-odstotno poplačilo v petih letih po končanju prisilne poravnave. Med pomembnejšimi upniki je tudi Banka Celje, ki je v začetku prisilne poravnave imela 3,3 milijona evrov nezavarovanih terjatev. Še več sta jih imeli Gorenjska banka (8,8 milijona evrov) in Raiffeisen banka (3,7 milijona evrov).
Na slabi banki je poleg Onisaca in PM & A FA pristala še ena Racmanova družba, in sicer Auctor. Banka Celje je na DUTB prenesla za 2,5 milijona evrov terjatev do tega podjetja. Kratkoročni kredit je zavarovan s hipoteko na stanovanjski stavbi.
