Priznanje »napak« samo po sebi še ne bo preprečilo spornih praks v prihodnosti, sploh če so te elementaren del Facebookovega poslovnega modela. Po njihovem razkritju so na potezi zakonodajalci, regulatorji, industrija in uporabniki.
Mark Zuckerberg je v sredo po več dneh molka priznal, da družbeno omrežje ne bi smelo dopustiti tretjemu podjetju, da je v politične namene zlorabilo osebne podatke milijonov njegovih uporabnikov. »Naša odgovornost je, da zaščitimo vaše podatke. Če tega ne moremo storiti, si ne zaslužimo, da bi vam služili,« je poudaril direktor in ustanovitelj Facebooka ter napovedal niz ukrepov, s katerim namerava podjetje v prihodnosti preprečiti podobne zlorabe.
Med drugim je obljubil, da bo spremenilo način, kako podatke uporabnikov deli s tretjimi podjetji, preučilo aplikacije, ki so v preteklosti imele dostop do večji količin podatkov, zmanjšalo količino informacij, ki jih od uporabnikov zahtevajo aplikacije ter uporabnike seznanilo z morebitnimi zlorabami. Zuckerberg je tudi dejal, da ga ne bi motilo povečanje regulacije. Ne sicer za poslovanje družbenega omrežja, temveč za oglase, ki se pojavljajo na njem.
Njegov odziv za mnoge ni bil prepričljiv. Zuckerberg se namreč ni opravičil niti uporabnikom, niti delničarjem, ravno tako ni pojasnil, zakaj je Facebook, ki je bil že od leta 2015 seznanjen, da je podjetje Cambridge Analytica zlorabilo podatke na milijone njegovih uporabnikov, te še vedno delil naokoli.
Kot so v zadnjih dneh opozorili strokovnjaki, je odgovor na to vprašanje treba iskati v Facebookovem poslovnem modelu, ki temelji na kopičenju podatkov uporabnikov in služenje z njimi. »Podjetje pravi, da je zgroženo nad tem, kar je storil Cambridge Analytica, toda hkrati noče prenehati prodajati dostopa do vaših informacij,« je v komentarju za NBC zapisal Trevor Timm, izvršni direktor fundacije Freedom of the Press.
Digitalno oglaševanje je glavni vir Facebookovih dohodkov, pri tem pa mu zelo pomaga dejstvo, da ima popoln pregled nad aktivnostjo svojih uporavnikov. »Tako kot poslovni modeli mnogih drugih internetnih podjetij tudi Facebookov temelji na nadzorovanju in prodajanju povezav do največje zbirke osebnih podatkov v človeški zgodovini,« je pojasnil Timm.
Nedolžen akter?
Če očitke na račun družbenega omrežja postavimo v širši kontekst, Facebook še zdaleč ni videti kot nedolžen, pasiven akter, za katero ga hoče prikazati vodstvo podjetja. In širši kontekst je tisto, na kar bi morali ostati najbolj pozorni, opozarjajo strokovnjaki.
V odzivu na razkritja časnikov New York Times in Observer so politiki in regulatorji napovedali vrsto preiskav, v katerih bodo poskušali ugotoviti, kako so lahko podatki 50 milijonov uporabnikov družbenega omrežja končali v rokah zasebnega podjetja, ki jih je na to domnevno zlorabilo za ustvarjanje njihovih psiholoških in političnih profilov, na podlagi katerih bi lahko usmerjali njihove volilne izbire. Koliko je bila Cambridge Analytica dejansko uspešna pri usmerjanju volivcev in kakšno vlogo, če sploh kakšno, so njene storitve odigrale pri izvolitvi Donalda Trumpa za ameriškega predsednika leta 2016, ni in verjetno tudi nikoli ne bo jasno.
Čedalje bolj jasen pa postaja obseg tehnoloških sprememb, ki sooča zakonodajalce, regulatorje, industrijo in uporabnike. Internetna tehnologija se je v zadnjih letih razvijala bistveno hitreje kot zakonodaja o varovanju osebnih podatkov. Zakonodajalci večine problemov niso uspeli predvideti, vseskozi so hodili več korakov za internetnimi podjetji in jim na lepe oči zaupali, ko so trdila, da se lahko regulirajo sama. Facebookov odziv na razkritja množičnega odtekanja osebnih podatkov je po mnenju njegovih kritikov neizpodbiten dokaz, da temu ni tako.