Konkurenca prehiteva Luko Koper

 V Trstu in na Reki hitreje razvijajo kontejnerski promet. V Kopru zadnje tedne (dneve) pospešili aktivnosti za naložbe.

Objavljeno
27. avgust 2013 21.13
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Koper – Dogajanje v zvezi z imenovanjem predsednika uprave Luke Koper je popolnoma zasenčilo številna vsebinska vprašanja, od katerih je odvisen nadaljnji razvoj in zaslužek koprskega pristanišča. Na terenu se kažejo prva znamenja in rezultati, ki dokazujejo nevaren napredek konkurence. V Trstu so v prvem polletju pretovorili za 13,6 odstotka več zabojnikov, na Reki za 12 odstotkov več. Luka stopica na mestu.

Podatek, da je Luka Koper ob polletju ustvarila za 7,7 milijona evrov čistega dobička, kar je 25 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani, ne pove vsega o poslovnem položaju tega strateškega državnega podjetja. Visok dobiček je predvsem posledica učinkov finančnega poslovanja (denimo znižanja zadolženosti). Nadzorniki Luke Koper so v ponedeljek sprejeli na znanje poslovne rezultate iz prvega polletja. Ti kažejo, da je Luka Koper v šestih mesecih pretovorila 8,9 milijona ton blaga (dva odstotka manj kot v enakem obdobju lani). Kontejnerjev je bilo 295.300 (odstotek več), avtomobilov pa je bilo 234.000 ali tri odstotke manj.

Posodabljanje tekmecev

V Trstu, kjer so v prejšnjih letih že močno zaostali za Koprom, so se v zadnjih treh letih s številom pretovorjenih kontejnerjev spet začeli bližati Kopru. V tržaškem pristanišču so do polletja pretovorili 234.000 kontejnerjev. Tudi 12-odstotna rast pretovora kontejnerjev na Reki je podobna pretovoru v Trstu. Na Reki so sicer pretovorili zgolj 73.000 kontejnerjev, toda prava moč reškega pristanišča se bo pokazala prihodnje leto, kajti na reški Brajdici imajo nov, za 330 metrov podaljšan terminal (zgrajen z denarjem Mednarodne banke za obnovo in razvoj), na katerem so šele 4. julija letos privezali prvo ladjo in začeli delati. Zmogljivost reškega terminala je zdaj 600.000 kontejnerjev na leto. Koncesionar AGCT (v lasti filipinsko-ameriške družbe ICTSI) je v prekladalno opremo investiral 30 milijonov evrov. Kontejnerski trerminal pa bo kmalu pridobil nov vhod za tovornjake, s čimer se bodo povsem izognili mestu in imeli neposredno povezavo na avtocesto. Tržaško pristanišče pa bo posodobilo prekladalna dvigala na sedmem pomolu.

Skupina Luka Koper je dosegla 73,2 milijona evrov prihodkov (tri odstotke več), EBITDA je znašal 24,7 milijona (odstotek manj). Tudi zadolženost se je močno zmanjšala (zdaj na 169 milijonov evrov, v času Časarja je presegala 235 milijonov evrov). Poslovnih odhodkov je bilo za štiri odstotke več, od tega 1,1 milijona evrov na račun rezervacij, največji delež rezervacij je šel za Alda Babiča, nekdanjega razrešenega člana uprave, ki zahteva 900.000 evrov (del odškodnine je že prejel).

Premiki tudi v Kopru

V zadnjih tednih so se zgodili nekateri premiki pri najbolj pričakovanih razvojnih poslih v Luki Koper. Tako je družba pred dnevi objavila dve javni naročili za pridobitev izvajalcev gradnje dveh kaset za odlaganje izkopanega materiala z morskega dna prvega bazena. Za eno kaseto (na parceli 7A) bi porabili 1,45 milijona evrov in imeli 75 koledarskih dni dela. Ponudbe bodo odpirali 2. septembra. Za drugo kaseto (na parceli 799) bi potrebovali 1,85 milijona evrov in imeli 90 dni dela. Objavili so tudi javno naročilo za izbiro izvajalca poglabljanja prvega bazena, vrednega dva milijona evrov.

Poglabljanje bodo lahko začeli potem, ko bo narejena vsaj ena od obeh kaset. Rok za izvedbo del pri poglabljanju je stvar ponudbe izvajalca.

Kdaj poglobljeni bazen?

Prejšnjo sredo je Luka Koper na ministrstvo za promet in infrastrukturo vložila tudi dve zahtevi za pridobitev gradbenih dovoljenj za obe kaseti. V najboljšem primeru (če bi vsi opravili svoja dela v idealnem roku in brez pritožb na izbor ponudnikov iz javnih naročil) bi bazen poglobili do konca januarja prihodnje leto. Luka Koper je objavila tudi javno naročilo za izdelavo projektne naloge za podaljšanje prvega (kontejnerskega) pomola za približno sto metrov.