Tiskane izdaje
Ljubljana - Slovenija se je končno rešila iz večletnega stagniranja, saj je na lestvici globalne konkurenčnosti v zadnjem letu izboljšala svoj položaj za šest mest in je zdaj na 49. mestu med 61 analiziranimi državami. Vračanje v višje prestave konkurenčnosti je posledica okrevanja svetovnega gospodarstva, do katerega sta se uspešno pripeljala slovenski izvoz in naša cenovna konkurenčnost.
Slovenija je bila pred krizo na 32. mestu in za vrnitev na ta položaj bi se tudi morali prizadevati, je na predstavitvi rezultatov poročila IMD svetovnega letopisa konkurenčnosti dejal dr. Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER). Seveda poročilo IMD kaže ključne spremembe na globalni ravni: od okrevanja svetovnega gospodarstva do večjega pomena poslovne učinkovitosti in znotraj nje večje produktivnosti ter družbene odgovornosti, saj so najbolje uvrščene države tudi pri teh sklopih visoko umeščene.
Na vrhu lestvice so še vedno ZDA zaradi svoje inovativnosti in tudi dominantne vloge multinacionalk. Mesto med prvo deseterico si je nekoliko poslabšala Švica, a se je na šesto mesto presenetljivo povzpel Luksemburg. Morda so mu pri tem pomagale tudi davčne olajšave za finančni sektor v preteklih letih, je dejal Stanovnik.
Skok za deset mest
Slovenija je izjemno napredovala prav v sklopu gospodarske uspešnosti, kjer se je povzpela za kar deset mest oziroma končala na 42. mestu. Seveda zaradi dobre gospodarske rasti lani (2,6-odstotne), velikega obsega mednarodne menjave, saj smo v izvozu dosegli 23 milijard evrov. Druga konkurenčna »špica« je nizka inflacija, je poudaril Stanovnik.
Izboljšanje gospodarskih gibanj v Sloveniji je vplivalo tudi na druge segmente: povečala se je cenovna konkurenčnost, napredovali smo na visoko 7. mesto zaradi nizke inflacije, lani se je prvič po izbruhu krize povečala zaposlenost in zato znižala stopnja brezposelnosti. Pri že omenjenem izvozu je Slovenija na primer imela peto največjo rast izvoza blaga med proučevanimi državami. Med velike konkurenčne prednosti še vedno sodijo prihodki iz mednarodnega turizma.
Pomemben je tudi napredek v družbenem okviru znotraj vladne učinkovitosti, kjer je Slovenija zasedla 25. mesto. Sonja Uršič z IER je pojasnjevala, da se je glede tega Slovenija zavihtela na vrh lestvice po najnižjem indeksu neenakosti med spoloma, naša konkurenčna prednost pa je, denimo, tudi nizka dohodkovna neenakost in velik delež žensk v politiki. Izboljšuje se prilagodljivost vladne politike za potrebe gospodarstva, a po drugi strani ni dovolj izboljšanja v transparentnosti vladne politike, birokraciji, problemih podkupovanja in korupcije.
Na repu pri neposrednih tujih naložbah
Že več let ugotavljamo minuse, ki jih imamo v tujih neposrednih naložbah. Tu smo, na primer, ohranili nespremenjeno 59. mesto. Ugotovitev je jasna: Mednarodne investicije so še vedno konkurenčna slabost Slovenije. Po podatkih Umarja je tudi znotraj tega segmenta mogoče čutiti spremembe, ki jih prinaša privatizacija in prodaja lastniških deležev v slovenskih podjetjih.
Leta 2014 je v Slovenijo prišlo trikrat več tujega lastniškega kapitala kot leto prej, zato je Slovenija glede prilivov neposrednih tujih investicij zasedla visoko 21. mesto, še na lanski lestvici je bila zadnja. Gorazd Mihelič, v. d. direktorja agencije Spirit, je opozoril na konkretne probleme, ki odganjajo tuje investitorje ustanovitelje (t. i. greenfield investitorje): previsoke cene zemljišč, težave pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, nesistemsko urejene finančne spodbude.
Tudi na še nedavno problematičnih področjih javnih financ se nam položaj izboljšuje - tako javni primanjkljaj kakor ključna makroekonomska neravnotežja, je poudaril Stanovnik. A še vedno imamo težave z visoko zadolženimi podjetji, spremljajo nas slabe ocene menedžerskih praks in podobno. Pred nami je veliko reform je poudaril dr. Peter Stanovnik: od zdravstvene, pokojninske in reforme dolgotrajne oskrbe do uresničevanja reformnega programa tudi na področju javnih financ, bančnega sistema, trga dela, učinkovitega sodstva. Sem sodi tudi sprejetje izvedbenega zakona za fiskalno pravilo, črpanje evropskih sredstev, kjer je pomembna strategija pametne specializacije.
