Tiskane izdaje
Koper, Benetke – Jutri bo v koprsko pristanišče priplula letošnja zadnja potniška ladja MSC Musica, ki bo pripeljala 2500 potnikov. V prihodnjih dveh letih pričakujejo 40-odstotno povečanje prihoda potnikov, a se zavedajo, da so ključno odvisni od prometa potniških ladij v Benetkah. Tam pa so spet napovedali spremembe.
Potem ko so junija v Benetkah zbrali več kot 20.000 podpisov nezadovoljnih domačinov proti plutju velikih potniških ladij skozi Beneško laguno po kanalu Giudecca do Benetk, se je v torek vlada v Rimu odločila za novo omejitev, ki pa naj bi začela veljati šele čez tri ali štiri leta. Kdaj natančno, bo odločila pristaniška kapitanija, ki bo predložila sprejemljiv načrt plovbe.
Vlada predvideva, da bi ladje z do 55.000 bruto registrskimi tonami (do 230 metrov dolžine in od 1000 do 1500 potnikov) še naprej lahko plule skozi kanal Giudecca in mimo Markovega trga, večje ladje, med 55.000 in 96.000 bruto registrskimi tonami (BRT), pa bi morale v laguno skozi ožino Malamocco in se usmeriti proti tovornemu pristanišču Marghera. Če bo v treh ali štirih letih poglobljen kanal Contorta (oziroma kanal Vittorio Emanuele), pa bi večje potniške ladje lahko priplule do Beneškega potniškega terminala, ki mu rečejo Marittima (pomorska postaja).
Spodad interesov
Gre za spopad dveh interesov, nam je pojasnil vodja potniškega terminala v Kopru Bojan Babič. Nekateri zagovarjajo, da bi morale večje potniške ladje pluti samo do tovornega pristanišča v Margheri, kjer pa sta zanje na voljo zgolj dva priveza, poleg tega ni nobene opreme za sprejem potnikov.
Drugi pa vztrajajo, da ostane v funkciji potniški terminal Marittima, kjer imajo na voljo sedem priveznih mest tudi za več kot 300 metrov dolge ladje in kar štiri terminale za sprejem potnikov. Obstaja pa še vse večja tretja skupina Benečanov, ki jih podpira predvsem opozicija iz mestnega sveta; ta nasprotuje vsakemu vplutju velikih potniških ladij v Beneško laguno, češ da te slabo vplivajo na okolje in prispevajo k pretirani turistični obleganosti Benetk.
Italijanska vlada je že leta 2014 sprejela odlok, s katerim je prepovedala plutje potniških ladij mimo Markovega trga, če so večje od 96.000 BRT. To pomeni prepoved za ladje, ki so daljše od približno 280 metrov in lahko vkrcajo več kot 2700 potnikov. Ta odlok je v začetku leta 2015 sicer na višjem sodišču dežele Veneto padel. Toda ladjarji so po letu 2015 vseeno spoštovali vladni namen in odtlej niso več pluli s svojimi največjimi ladjami pred Markovim trgom.
Odločitev je posredno prizadela tudi potniški terminal v Kopru, kamor od leta 2015 ne plujejo več največje potniške ladje. Poleg tega je razred teh ladij v srednjem razredu (med 55.000 BRT in 96.000 BRT) že v glavnem zunaj naročil velikih ladjarjev. Ti naročajo predvsem večje ali pa manjše in bolj razkošne.
Kaj se bo zares zgodilo v Benetkah v prihodnjih letih, je težko zanesljivo napovedati, saj so predstavniki mesta in turizma napovedali pritožbo tudi na zadnji vladni odlok. Če bi se hoteli izogniti plutju skozi kanal Giudecca, bi morali samo poglobiti kanal Vittorio Emanuele spet na 11,5 metra, kolikor je bil že globok, a ga je v zadnjih 40 letih mulj spet toliko zasul, da je preplitek za ladijske velikanke. Sicer pa je v Benetke leta 2011 prispelo 1398 potniških ladij in na njih 2,25 milijona potnikov, lani pa le 964 ladij in »samo« 1,71 milijona potnikov.
Ni posluha za terminal
Tudi v koprskem pristanišču bodo imeli letos (skupaj z zadnjo MSC Musica) manjši promet – 61 prihodov ladij in 71.500 potnikov. Potnikov je približno desetino manj kot lani, ko jih je bilo 78.923 oziroma 36 odstotkov več kot leta 2015. Vzrok za lansko povečanje je bila preusmeritev ladij iz Turčije. Toda za prihodnji dve leti napoveduje Bojan Babič spet občutno (približno 40-odstotno) rast potniškega prometa. Za leto 2018 je napovedanih 68 ladij in približno 100.000 potnikov.
Večji premik v Kopru bi se zgodil le v primeru gradnje potniškega terminala, za katerega si močno prizadeva koprski župan Boris Popovič. A uprava in nadzorni svet Luke Koper doslej nista pokazala velikega posluha za turizem, ki večino denarja ustvarja zunaj pristanišča. Izračunali so, da bo letošnjih 71.500 potnikov prineslo turistični destinaciji 5,5 milijona evrov, če jih bo prihodnje leto res 100.000, pa bi to že prineslo blizu osem milijonov evrov vseh prihodkov.
