Tiskane izdaje
Šepulje – V Jati Emona niso hoteli razkriti višine zneska za nakup družbe Kras, ki sta jo po finančnih težavah zaradi Agrokorjevega prevzema Mercatorja na kolena spravili še blokada računov in afera hčerinske družbe MDK. Po poročanju Siola so zanjo odšteli štiri milijone evrov, hkrati pa so nase prevzeli tudi 16 milijonov evrov Krasovih posojil.
Glede na to, da je bilo časa tako malo, smo se morali zanesti na grobe cenitvene elemente, kot so tržni deleži, obseg prodaje in sredstev. Vse skupaj je oteževalo dejstvo, da v zadnjih treh letih skupina Kras ni poslovala ravno bleščeče. Se pa ponudba prodajalca in naš izračun nista razlikovala niti za pol milijona evrov, kar pomeni, da smo vsi realno ocenjevali vrednost podjetja,« se je omembi višine kupnine izognil direktor Jate Emona Stojan Hergouth.
Razlog za bliskovito sklenitev kupoprodajne pogodbe - odločitev je bila sprejeta v vsega petih dnevih -, je po besedah Hergoutha medsebojno zaupanje zaradi dolgoletnega poslovnega zavezništva med družbo Kras oziroma njenim dosedanjim lastnikom in direktorjem Edvardom Fondo ter Pivko perutninarstvom oziroma njenim predsednikom uprave Janezom Rebcem. Skupina Jata Emona kot večinska lastnica Pivke perutninarstva, ki je nosilec živilskopredelovalne dejavnosti znotraj skupine, uresničuje strategijo rasti z diferenciacijo dejavnosti in blagovnih znamk; Kras je kot najbolj prepoznavna znamka Primorske v mesni panogi velika obogatitev. Hkrati pa je Hergouth prepričan, da je treba vsaj del živilskopredelovalne industrije obdržati v slovenskih rokah. »Z rastjo skupine se bodo zmanjšala tržna in finančna tveganja. Kratkoročno se bodo ta tveganja povečala zaradi izpostavljenosti Krasa, vendar jih bomo v razmeroma kratkem času obvladali, seveda pa pričakujem tudi sodelovanje kreditodajalcev. Jata Emona ima ugoden kreditni potencial, ki ga bo zastavila v dobro nakupa,« je povedal Hergouth.
Formalno kupoprodajna pogodba še ne velja, saj mora Jata Emona prej pridobiti soglasje agencije za varstvo konkurence. A še pred tem si je za prednostno nalogo postavila pomoč podjetju. »V najkrajšem času moramo urediti deblokado računov in se dogovoriti z upnicami in dobavitelji, kar nam nekoliko olajšuje, da so nekdanji lastniki vmes našli kupca za družbo,« pravi novi direktor Borut Volk. Začeli so že postopek preventivnega prestrukturiranja Krasa, s čimer naj bi v nekaj dneh dosegli deblokado računov. Kaj se bo dogajalo s posameznimi družbami v skupini Kras, je po besedah Volka še prezgodaj oceniti. Je pa dal vedeti, da tudi če se zaradi afere hčerinske družbe MDK (Mesnine dežele Kranjske) zgodi najhujše, torej zaprtje obrata v Zalogu pri Ljubljani, velikih odpuščanj ne bo, saj delavcev v mesnopredelovalni industriji primanjkuje.
Fonda: Blokada računov nima nič z zaprtjem MDK
Kras ustvari okoli 45 milijonov evrov prihodkov od prodaje na leto. Skupina, ki poleg matične družbe zajema še MDK in Kras Meso ter prodajne družbe na Hrvaškem, v BiH, Makedoniji, Srbiji, na Kosovu in v Italiji, ustvari okoli 65 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Ključna težava je zadolženost matične družbe, ki je imela konec leta 2016 za okoli 19,5 milijona evrov posojil, pri tem pa je kosmati denarni tok družbe znašal okoli milijon evrov. To pomeni, da bi družba lahko z ustvarjenih denarnim tokom posojila vrnila v 15 do 20 letih, če bi bilo poslovanje seveda stabilno. Kras je leta 2016 ustvaril 117.000 evrov čistega dobička, prav dobiček pa tudi kaže na stopnjevanje težav. Še leta 2014 je namreč dobiček znašal skoraj dva milijona evrov.
A poleg velike zadolženosti je družba naletela še na težave. Likvidnost ji je načela že velika izpostavljenost do Agrokorja, poleg tega pa je morala njena odvisna družba MDK zaradi neustreznih pogojev ustaviti proizvodnjo v obratu v Ljubljani. Kras ima od 22. februarja blokirane vse transakcijske račune, hčerinska družba MDK pa ima transakcijski račun blokiran od začetka marca. Po poročanju Siola je Krasu konec marca zapadlo za sedem milijonov evrov posojil, ki mu jih ni uspelo vrniti.
Edvard Fonda je pojasnil, da je do blokade računov družbe prišlo neodvisno od zaprtja obrata MDK. Kras je bil v reprogramu za izboljšanje financiranja in se je z bankami dogovarjal, »a je nato eden izmed upnikov šel v izvršbo, ki so mu sledile še banke. Na dan, ko je do izvršbe prišlo, pa je bilo na računih Krasa najmanj 500.000 do 600.000 evrov.«
