Tiskane izdaje
Litija – V litijskem podjetju Kovinska galanterija (KGL) bodo konec leta predvidoma dosegli 6,5 milijona evrov prihodkov. Ves dobiček skupaj z najetim bančnim posojilom pa nameravajo vložiti v novo proizvodno linijo za izdelavo končnih izdelkov za Volfswagnovo avtomobilsko industrijo, ki bo stala dva milijona evrov. Največ svojih izdelkov izvozijo v Nemčijo, Avstrijo in Italijo.
Letošnji bruto prihodki bodo 15 odstotkov višji kot lani. Ker nameravajo še del proizvodnje posodobiti oziroma robotizirati, v prihodnjem letu pričakujejo kar 40-odstotno rast prihodkov glede na letošnje leto, je povedal direktor podjetja KGL Bojan Železnik, v katerem je zaposlenih 90 ljudi. Še bodo na novo zaposlovali, a le visoko strokoven kader strojne, metalurške in kemijske stroke. Pravi, da samouki delavci pri njih tako rekoč nimajo kaj iskati.
Podjetnik ni, kdor si polni svoj žep
V podjetju, ki se ukvarja z obdelavo kovin za avtomobilsko industrijo, letos praznujejo 30-letnico obstoja. V tem času jim je uspelo navezati neposredne poslovne odnose z nemškim koncernom Volkswagen in z eno od Toyotinih tovarn na Švedskem, poleg tega prek posrednikov poslovno sodelujejo še s številnimi podjetji doma in po svetu. »Naša tehnologija je tako zahtevna, da si spodrsljaja niti v sanjah ne moremo privoščiti. Če želimo biti enakopraven partner na trgu, moramo zaposlovati ljudi s prakso ter z odličnim poznavanjem in znanjem našega področja, saj konkuriramo z vsem svetom,« pravi Železnik. Pogoji, da sploh lahko sodelujejo z avtomobilsko industrijo, so že pred časom pridobljeni standardi ISO TS 16949, okoljski standard 14001 in splošni standard ISO 9001 ter sodobna merilna oprema. Vsem tistim, ki bi se radi ukvarjali s podjetništvom, svetuje, naj se ga na daleč izognejo, če k poslu ne nameravajo pristopiti resno, saj gre za trdo in neizprosno delo, pri katerem nemalokrat trpi tudi družinsko življenje. »Podjetje se mora stalno razvijati, in kar zaslužiš, moraš vložiti v posodobitev, če seveda želiš biti uspešen. V trenutku, ko si podjetnik zaželi polniti svoj lasten žep, je zgodba končana,« je prepričan naš sogovornik.
Za banko je važna boniteta podjetja
Na vprašanje, ali je zadovoljen z gospodarsko politiko države, je Železnik odgovoril, da ne, saj so plače tako obremenjene, da je zelo težko biti konkurenčen. Prepričan je, da je dober kader treba dobro plačati, a pri teh velikih dajatvah državi je to zelo težko. Njihovi inženirji imajo 3000 evrov neto plače, kar podjetje stane 6548 evrov bruto na mesec. Strokoven kader s plačo 4000 evrov na mesec pa podjetje stane 9074 evrov na mesec, k čemur je treba prišteti še malico in prevoz na delo. In potem je javnost začudena, če ljudje svoja podjetja registrirajo, denimo, v vzhodni Evropi, saj imajo tam precej boljše razmere za delo kakor doma. V podjetju KGL se ne bojijo, da bi ostali brez dela, saj redno posodabljajo proizvodnjo, ne morejo pa širiti podjetja tako, kot si želijo in zahtevajo potrebe. »Če bi naše podjetje obratovalo v prijaznem okolju, bi danes imeli najmanj 500 zaposlenih. Saj živimo in tudi preživeli bomo, a smo precej manjši, kot bi lahko bili, in tudi plače bi bile lahko precej višje, če ne bi bilo tako visokih dajatev,« je prepričan Železnik. Kritičen je še do javnih razpisov, ko država pogojuje pridobitev določenih finančnih sredstev z novimi zaposlitvami, pri čemer jih ne zanima, kako je tehnološko opremljeno podjetje za neizprosen boj na trgu, saj lahko le s sodobnim strojnim parkom obdržiš zaposlene in šele nato lahko podjetje na novo zaposluje. Na vprašanje, ali je morda naletel na težave pri najemanju bančnih posojil, pa Železnik odgovarja: »Tudi takrat, ko so nekateri opozarjali in protestirali, da banke ne dajejo posojil, mi takšnih težav nismo imeli. V bankah dobiš zelo ugodna posojila, a pogoj je dobra bonitetna ocena podjetja.«
