Krožno gospodarstvo je za podjetja priložnost

Kaj je krožno gospodarstvo v praksi? Čim bolj premišljena uporaba virov, ki jih podjetje potrebuje za svojo dejavnost in so mu na voljo. Zakaj je pomembno? Ker je odgovornejše ravnanje z naravo dolgoročno edina pot k dolgoročni konkurenčnosti. In ker tak poslovni model pričakujejo kupci, ki vse bolj zagovarjajo trajnostni pogled na svet.

V prihodnost usmerjena podjetja vsaj del konceptov, ki jih razumemo kot krožno gospodarstvo, v svoj poslovni model vključujejo že od nekdaj. Ponovna uporaba surovin ne prinaša samo okoljskih koristi, ampak tudi prihranke pri stroških za nakup surovin in energije. Oblikovanje proizvoda (ali storitve) na način, da omogoči prihranke in/ali učinkovitejšo rešitev za potrebe kupca, je nujno za obstanek na trgu. Na naša vprašanja so odgovorili Andrej Božič, generalni direktor Steklarne Hrastnik, Jožica Rejec, predsednica uprave Domela in Marko Guček, direktor podjetja GoOpti.

Krožno gospodarstvo oziroma koncept trajnostnega upravljanja virov je pogled na gospodarsko dejavnost, ki mu dajemo vse večji poudarek. Kako ga v vašem podjetju konkretno razumete?

Andrej Božič: Zadnjih pet let strategija poslovanja Steklarne Hrastnik vsebuje in razvija koncept trajnostnega upravljanja virov oziroma krožnega gospodarstva. Za nas to pomeni varovanje okolja, skrb za zaposlene in lokalno skupnost, v kateri delujemo, vse to pa ob hkratnem povečanju gospodarske učinkovitosti. Zavedamo se, da so naravni viri bistveni za naše preživetje in blaginjo, hkrati pa se njihova poraba hitro povečuje. Kot družba smo zato primorani spreminjati trenutnega načina rabe naravnih virov. Vsega tega se jasno zavedamo in upoštevamo tako pri vsakdanjem delu kot pri razvoju in uvajanju novih praks. Prav zato smo aktivni z različnimi projekti na tem področju. Naš Razvojni center novi materiali (RC eNeM) je, na primer, nosilec projekta, katerega cilj je optimizacija pretvorbe energije za zmanjšanje deleža rabe fosilnih goriv z vodikom pri industrijskem taljenju stekla. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 1,5 milijona evrov. Celoten projekt je vreden 3,8 milijona evrov. Pri projektu sodelujemo s še štirim partnerji. Že sam cilj projekta pove, da bomo skupaj s partnerji začeli razvijati inovativno tehnologijo, pridobljeno iz obnovljivih virov kot energenta za taljenje stekla. Tako bomo tudi precej znižali odtis izpusta CO2 v okolje.

Jožica Rejec: V Domelu smo celostno trajnostno naravnani: od strategije, procesov, izdelkov, kupcev in dobaviteljev ter našega odnosa do okolja. Med največje Domelove prispevke štejemo naše izdelke – različne vrste elektromotorjev, kjer ima vsaka nova generacija boljši izkoristek in vsebuje manj materialov.

Marko Guček: GoOpti je nastal kot odziv na neučinkovito organiziran ali, bolje rečeno, neorganiziran javni potniški promet na daljših relacijah, predvsem do okoliških letališč. Slovenci posledično nismo imeli druge izbire, kot da se peljemo z lastnim vozilom oziroma prosimo sorodnika ali prijatelja za uslugo. To pomeni visoke stroške za posameznika in večjo okoljsko obremenitev, saj povprečno skupaj potujeta dva potnika, kar pomeni, da so bila v vozila povprečju pol prazna. V naši naravi je, da si želimo čim bolj optimizirati stvari. Ko smo zaslutili, da je tu velik odmik od optimalnga, smo začeli iskati rešitve. Ko sem prvič slišal za krožno gospodarstvo, sem domneval, da to ni za nas, saj se naši prevozniki še vedno večinoma vozijo na nafto in tudi nič ne moremo reciklirati. Vendar sem z globljim razumevanjem doumel, da gre za način razmišljanja, kako organizirati naš svet, da bodo naravni resursi optimalneje izkoriščeni. GoOpti že od leta 2011 pomembno prispeva k temu konceptu. Na naših frekventnih relacijah en kombi povprečno nadomesti sedem osebnih vozil, ki bi se vozile na enaki relaciji.

Kakšne spremembe prinaša krožno gospodarstvo v poslovno okolje?

Andrej Božič: Steklarna Hrastnik deluje v segmentih premium in super premium, kjer je trajnostni način poslovanja zelo pomemben in pomeni tudi našo konkurenčno prednost. Naši zahtevni kupci imajo v svoje strategije vgrajen trajnostni razvoj in ne kupujejo od dobaviteljev, ki niso trajnostno usmerjeni in ne podpirajo krožnega gospodarstva. Da te zelo zahtevne kriterije dosegamo, naši kupci preverjajo s skrbnimi pregledi, ki se ponavljajo v določenih obdobjih. Opažamo tudi, da bo moralo celotno poslovno okolje (ter mi kot potrošniki) najprej narediti kulturni preskok, kar se v resnih razvojnih družbah v bistvu že dogaja. Podjetja bodo morala svoje delovanje urediti tako, da bodo vire čim gospodarneje izrabljala. Energetska in proizvodnja učinkovitost ter gospodarna raba sta prvi pogoj za uvajanje temeljev krožnega gospodarstva. Nadalje čim uspešnejše preprečevanje nastajanja odpadkov oziroma razvoj postopkov za druge načine uporabe nastalih odpadkov, njihovo recikliranje. Skratka, upoštevanje celotnih življenjskih ciklusov naših proizvodov.

Jožica Rejec: Krožno gospodarstvo pomeni vračanje k temeljnim vrednotam: odgovorno in gospodarno ravnanje z viri, inovativne rešitve poslovnih, proizvodnih procesov in izdelkov.

Marko Guček: Po mojem mnenju še bolj daje poudarek, da je v slabo izkoriščeni porabi resursov zelo veliko poslovnih priložnosti, ki hkrati tudi pozitivno vplivajo na naš svet. Takoj ko pa to vpliva tudi na našo okolico, potrošniki to še dodatno nagradijo z večjo zvestobo in manjšo cenovno občutljivostjo.

Kako se na te spremembe odzivate, na kateri področjih investirate (na primer nove tehnologije, znanje in kompetence zaposlenih, prodajne poti in trženje)?

Andrej Božič: Nove investicije in uvajanje novih tehnologije pri nas vedno pomenijo uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij. Iščemo in razvijamo tehnološke rešitve, ki so prijazne do okolja, porabe in uporabnikov. Najnižja cena pri nas ni nikoli pogoj. Pomembne so dolgoročne rešitve in celovit prispevek. Manjše izboljšave se izvajajo vsak dan, večinoma so plod lastnega znanja in odgovornega zavedanja vseh zaposlenih. Naša skupna naloga je vzdrževati dobre rezultate, ki so jih v zadnjih letih s trudom ustvarili, in spremljati ter razvijati nove tehnike, ki nam bodo omogočile trajnostno poslovanje.

Jožica Rejec: Zavedamo se, da so za trajnostno naravnanost podjetja potrebne stalne optimizacije vseh procesov v manjših korakih, periodično pa tudi večje spremembe. Inovativnim izdelkom, ki jih razvijamo v tesnem sodelovanju s kupci. Temu sledi uporaba najsodobnejših tehnologij. Zavedamo se, da so pri razvoju ključni ljudje, zato zaposlene izobražujemo na različnih področjih.

Marko Guček: Mi si že od začetka želimo, da bi obstajala električna vozila z daljšim dosegom. Pred dobrim letom smo si postavili za nalogo, da razvijemo električno vozilo, ki bo lahko peljalo do Benetk in nazaj. Trenutno ocenjujem, da smo na polovici poti. Zelo pomembno se nam zdi izpopolnjevanje naših algoritmov za združevanje potnikov in optimizacijo poti. Zdaj so prevozniki raztreseni po Sloveniji, Italiji in Hrvaški in s tem so se odprle čisto nove priložnosti, kako optimizirati začetke in konce poti, da je prevoženih čim manj kilometrov.

Kako se lotevate razvoja novih proizvodov in storitev, ki vključujejo koncept krožnega gospodarstva?

Andrej Božič: Steklo, kot naš proizvodni material, ima večtisočletno zgodovino, in življenja brez stekla si ne moremo zamišljati zaradi številnih lastnosti. Ena pomembnejših je, da je steklo mogoče neskončnokrat reciklirati, kar pomeni možno za nič odpadkov in popolno kroženje materialov, tudi ko izdelek doseže konec svoje življenjske dobe, to ga v celoti uvršča v koncept krožnega gospodarstva. V naši proizvodnji je odpadno steklo v približno 30 odstotkih naše zmesi, kar pomeni nižjo porabo surovin.

Prav tako pomeni ena tona porabljenega odpadnega stekla 300 kilogramov manj CO2 in s tem nižje procesne emisije CO2. Za vsakih deset odstotkov uporabljenih črepinj se poraba energije v peči zmanjša za dva do tri odstotke. Pri nadaljnjem delu si želimo, in se bomo trudili, povečati ozaveščenost ljudi pri uporabi steklenih izdelkov, steklene embalaže. Zadnje čase lahko povsod beremo o problematiki plastike, plastične embalaže, plastičnih vrečk; vendar nam še veliko manjka, da bomo od besed prešli k dejanjem.

Jožica Rejec: Imamo močno razvojno ekipo, sodelujemo s kupci, od katerih dobimo informacije o tržnih razmerah, zakonodaji in usmeritvah kupcev. Sodelujemo tudi z raziskovalnimi institucijami za kompleksnejše rešitve in sledenje raziskovalnim novostim. Pri tem igra močno vlogo zakonodaja, ki tudi pri uveljavljanju krožnega gospodarstva daje jasne usmeritve in omejitve ter enake pogoje za vse ponudnike.

Marko Guček: Vedno smo se odzivali na stanje na trgu. Trg da signal, da je nekaj neučinkovito organizirano oziroma da nekaj potrebuje. Trg pove, koliko je nekdo pripravljen plačati za določeno storitev in v današnjem svetu tudi pričakuje in nagrajuje podjetja, ki trajnostno upravljajo vire. Najprej torej veliko sprašujemo naše uporabnike, prodajne partnerje in prevoznike. Imamo zelo dolg seznam želja in predlogov. Ekipa produktnih vodij ocenjuje in izbira tiste, o katerih menimo, da imajo najboljšo kombinacijo kompleksnosti, vpliva in tveganja.

Predstavlja za vaše podjetje koncept krožnega gospodarstva izziv ali priložnost?

Andrej Božič: Koncept krožnega gospodarstva prinaša tako priložnosti kot izzive. Stekleni izdelki v prihodnje lahko postanejo eden glavnih prebojnih dejavnikov v razvoju krožnega gospodarstva zaradi neskončnih možnosti reciklaže. Izziv predstavlja dejstvo, da bo celotna družba morala začeti uporabljati steklo na področju embalaže skoraj povsod. Pri tem moramo tudi poudariti, da opažamo, da se globalni trg preusmerja v stekleno embalažo. To potrjujejo različni indici iz trga – imamo informacije, da bo v določenih državah v bližnji prihodnosti plastična embalaža celo prepovedana.

Jožica Rejec: Koncept krožnega gospodarstva je za Domel priložnost.

Marko Guček: Vsaka priložnost je tudi izziv.