Kupci terjatev: Z veseljem si umažemo roke

Če je Slovenija s slabimi terjatvami v poslovnih bankah v veliki meri že počistila, se na Balkanu proces šele vzpostavlja.

Objavljeno
09. maj 2017 19.29
34. Finančna konferenca
Katja Svenšek
Katja Svenšek

Portorož – Slovenija je pomemben trg za družbe Elements Capital Partners, DDM Holding in APartners – tri največje kupce oziroma upravljavce terjatev slovenskih bank. Slovenija je zanje tudi odskočna deska za naložbe po Balkanu, kjer se trg šele vzpostavlja.

Podjetje Elements Capital Partners dela na slovenskem trgu večinoma kot upravljalec, v imenu in za račun vlagateljev, družba DDM Holding je od NLB kupila paket terjatev do fizičnih oseb v bruto vrednosti okoli 100 milijonov evrov, APartners pa je solastnik podjetja AK Servicig, upravljalca portfelja terjatev do podjetij, ki ga je NLB prodala Pine River Capital. Poleg tega je Slovenija zanje tudi odskočna deska za iskanje priložnosti v drugih državah nekdanje Jugoslavije. Če je Slovenija s slabimi terjatvami v poslovnih bankah večinoma že opravila, se proces tam šele vzpostavlja.

Medtem ko ne skrivajo, da je glavni cilj njihovih podjetij čim višji izkupiček oziroma čim večja povrnitev vložka, vidijo v prispevku k družbi svojo naložbo tudi kot tujo neposredno investicijo, ki pripomore hkrati k sproščanju kreditnega potenciala in omogoča kreditiranje. Hkrati zaposlujejo: AK Servicing ima, na primer, po besedah predstavnika podjetja APartners Joshue Silverja že 45 zaposlenih. »Opravljamo finančno in poslovno prestrukturiranje,« je dejal soustanovitelj Elements Capitals Ugor Yildrim in dodal, da se počutijo kot začetni investitor v podjetja, ki so v postopkih prestrukturiranja.

Še najbolj »občutljivo« vlogo ima v Sloveniji podjetje DDM, ki ima terjatve do potrošnikov in ne podjetij. Predsednik uprave DDM Holdinga Gustav Hultgren je zato kot njihov prispevek k družbi poudaril iskanje rešitev in pri tem pomembnost sočutja. Marsikateri nekdanji komitent NLB, čigar dolg je končal na slovenski izpostavi družbe DDM, ki se je izterjave lotila zelo intenzivno – o čemer smo v Delu že poročali –, se verjetno ne bi strinjal, a Hultgren zatrjuje, da jim sloves veliko pomeni, saj bi se jim, če bi bil ta slab, lahko zaprl dostop do trga.

Težav z moralnim hazardom predstavniki novih lastnikov terjatev predvsem do podjetij ne vidijo. Yildrim je pojasnil, da je cilj njihovega delovanja vedno dobiček za vse strani, tudi podjetje, hkrati pa ni prepričan, da so sami kdaj prestrukturirano podjetje prodali nazaj nekdanjim lastnikom, ki bi jih tako dobili pod ceno, strošek prestrukturiranja pa nosili davkoplačevalci. Družba DDM v Sloveniji nima terjatev do podjetij, ampak zgolj do fizičnih oseb, je pa Hultgren kljub temu delil svoje stališče do ljudi, ki so podjetja privedli v težave, nato pa se vrnili v zdravo podjetje. Presenetljivo se mu zdi, kako hitro ljudje pozabijo.

Yildrim je dodal, da so vsi menedžerji prepričani, da so ravnali prav, banke pa so jih pozivale, naj najamejo še več posojil. Silver je opomnil, da se pozneje vedno išče grešnega kozla, možnosti, kako preprečiti novo krizo. Jo je mogoče? »Verjetno ne. Ljudje bodo vedno našli način,« odgovarja.

Pri reševanju težav z nedonosnimi terjatvami bank velja Slovenija sicer za zgled. Po besedah Istvána Székelyja, na direktoratu za gospodarske in finančne zadeve evropske komisije pristojnega za Slovenijo, je trend Slovenije unikaten in, kot dodaja, je malo držav, ki bi lahko pokazale podobne rezultate. Nedonosne terjatve je obravnaval v odgovoru na vprašanje, ali je bila izvedena milijardna dokapitalizacija slovenskih bank res nujna. Povedal je, da banke nedonosne terjatve lahko rešujejo prav zaradi kapitalskega zaledja, ki ga imajo.