Tiskane izdaje
Gospodarska rast in z njo industrijska proizvodnja se ne povečujeta samo v Sloveniji, ampak tudi drugod po svetu. Panoga, ki to občuti v pozitivnem smislu, je tudi orodjarstvo. »Povsod po svetu so zmogljivosti orodjarjev zelo zasedene, težko je za naročnike, ki potrebujejo izdelavo orodij v kratkem roku. Večina slovenskih podjetij ima naročil za tri do štiri mesece, nekatera jih prevzemajo že za december ali januar prihodnje leto,« je razmere v panogi ponazoril Aleš Hančič, direktor Razvojnega centra orodjarstva Tecos.
Orodjarstvo je ena ključnih komponent industrije, ker proizvaja izdelke, s katerimi druga podjetja izdelujejo svoje proizvode. »Orodjarstvo velja v svetovnem merilu za eno najpropulzivnejših gospodarskih panog. Vsi izdelki, ki jih uporabljamo, tudi telefon, ki ga držite v rokah, nastanejo s pomočjo orodij,« pravi Hančič.
To je dejavnost, v kateri se »pretaka« veliko znanja – na eni strani je treba nenehno iskati izvirne in učinkovite rešitve za izdelavo novih izdelkov in komponent, po drugi strani pa je pomemben tudi razvoj plemenitih orodnih jekel, iz katerih so ključni sestavni deli orodij. Orodjarstvo tako sodi tudi med dejavnosti z najvišjo dodano vrednostjo.
»Razvoj v naši dejavnosti gre v dve smeri. Ena je digitalizacija, premik v smer, da je vse več procesov digitalno nadzorovanih in vodenih. Drugo področje pa je načrtovanje novih orodij, predvsem pa raziskovanje in razvoj jekel z novimi in izboljšanimi lastnosti. Za slovenske orodjarje je na tem področju pomembno, da znotraj razvojnega centra Tecos sodelujemo tudi z akademskimi ustanovami in inštituti ter s slovenskimi jeklarnami,« je povedal Hančič.
Tudi tradicija se digitalizira
Kakšen izziv pa za orodjarska podjetja pomeni digitalizacija? Odgovor Aleša Hančiča je v časih, ko o digitalizaciji zelo veliko govorimo, morda nekoliko presenetljiv. »Orodjarska podjetja so v bistvu zelo tradicionalna. Tudi naši kupci za zdaj še ne zahtevajo ali ne pričakujejo digitaliziranih orodij, torej pripomočkov, ki bi bili v celoti digitalizirani in ki bi morda že uporabljali koncepte strojnega učenja in umetne inteligence. Vendar orodjarska podjetja uporabljajo digitalizacijo v svoji lastni proizvodnji, na primer za nadzor in upravljanje svojih proizvodnih linij. Gre predvsem za to, da tako zagotavljajo kakovost proizvodnje, sledijo, kakšna je izkoriščenost njihovih strojev ter povečujejo tudi zanesljivost dobav in skrajšujejo dobavne roke.«
Digitalizacija je trenutno torej predvsem področje, na katerem orodjarji lahko izboljšajo svojo konkurenčnost v primerjavi s tekmeci. »Za naročnike še vedno velja, da so njihova najpomembnejša pričakovanja kakovost, hitrosti dobave ter cene orodij,« pojasnjuje Hančič.
Seveda je sodobno orodjarstvo tudi del koncepta pametnih tovarn in pametnih strojev prihodnosti, ki jih poznamo tudi pod nazivom industrija 4.0. »Danes ima predelovalna industrija še razmeroma nizek delež orodji, ki bi bila digitalizirana tako, da so opremljena z različno senzoriko in ki avtomatizirano sporočajo, na primer, kako delujejo, ali se pojavljajo odstopanja pri doseganju toleranc, koliko je recimo izmeta in podobno. Sčasoma bo tega gotovo več, zelo verjetno bodo naročniki taka orodja vključevali v svoje informacijske sisteme, delno bo najbrž aktualno tudi, da izdelovalec orodja sledi, kaj se z njegovo napravo dogaja. Vsekakor pa so pričakovanja že danes taka, da orodje zanesljivo in kakovostno deluje celo predvideno življenjsko dobo in še dlje,« razmišlja Hančič.
Propulzivna panoga
Orodjarje v Sloveniji pa trenutno pestita dva problema, pravi Hančič. Eden je pomanjkanje proizvodnih zmogljivosti, drugi pa pomanjkanje usposobljenega kadra. »Prva težava pomeni, da sprejemajo podjetja naročila za nekaj mesecev naprej, razmeroma veliko tudi investirajo. Vendar ocenjujemo, da se en evro, vložen v orodjarstvo, stokratno povrne. To je povezano tudi s področjem kadrov, kjer je pomanjkanje veliko, kot družba pa bi morali storiti več, da bi se stanje izboljšalo.
»Iščemo vse tehnične profile, od srednješolskih, do univerzitetetnih – upravljalce CNC strojev, polirce, metalurge, inženirje v načrtovanju orodij, razvoju materialov. Vsekakor je treba še več narediti za popularizacijo poklicev na tehničnem področju. Še posebno bi bilo koristno, če bi tako srednje kot visoke šole uvedle programe, ki bi bili bolj ciljno usmerjeni v orodjarstvo. Ugotavljamo, da diplomantom manjka praktičnega znanja s tega področja, tako da lahko, recimo, za inženirja traja tudi dve leti, da se v podjetju usposobi za samostojno delo,« je še povedal Hančič.
