Ladje zaradi Sueškega prekopa ne bodo v Kopru nič prej

Ljubljana − Nov Sueški prekop, ki Sredozemsko morje povezuje z Rdečim, je dobrodošla novica, pravijo v Luki Koper; da bi ladje zaradi novega poglobljenega prekopa bistveno hitreje prišle v Koper, pa ni pričakovati, dodajajo.

Ko so v začetku avgusta slovesno odprli tako imenovani novi Sueški prekop, so bili mediji polni novic o prednostih devet milijard dolarjev težkega projekta, ki ga Kairo označuje za egiptovsko darilo svetu. Z novim Sueškim prekopom se bo plovba ladij po južni strani prekopa menda skrajšala z 18 na 11 ur, čakalna doba za plovbo skozi prekop pa z osem do 11 ur na le tri ure. To je dobrodošla novica predvsem za ladjarje, saj se bo tranzitni čas skrajšal, v slovenskem mednarodnem tovornem pristanišču pa pravijo, da ladje ne bodo prišle v Koper nič veliko prej, kot so doslej.

Vsaj na kratek rok v Luki Koper zaradi novega Sueškega prekopa tudi ne pričakujejo bistvenega povečanja števila ladij oziroma pretovora, »prav tako za zdaj ne pričakujemo, da bi se bistveno skrajšal čas plovbe med Azijo in Evropo oziroma Koprom«. Skupni tranzitni čas za kontejnersko ladjo, ki, denimo, pluje med Korejo in Koprom, je od 25 do 30 dni, in sedem ur ne pomeni bistvene časovne prednosti; sicer pa s tem, ko se izognejo plovbi okoli Afrike, ladje že zdaj privarčujejo približno deset dni na morju.

»Novi Sueški prekop je dobra novica za vse, ki delujemo v pomorskem prometu, saj bo razširitev pozitivno vplivala na globalne prometne tokove − naj spomnimo, da velik delež zabojnikov, ki potuje v koprsko pristanišče, prihaja ravno skozi Sueški prekop. Od tega si obetamo več vsi, tako v Evropi kot v Aziji,« še pravijo v Kopru.

Novi Sueški prekop je nastal z 72 kilometrov dolgim projektom, s katerim so povečali zmogljivosti prekopa in s tem pospešili promet po njem. Danes se lahko skozi Sueški prekop prepelje največ 49 ladij na dan, po razširitvi pa bi se lahko to število do leta 2023 skoraj podvojilo. Egipt si želi z novim Sueškim prekopom razviti bližnje kraje, kjer bi ustvarili industrijska, pristaniščna in trgovska središča, projekt predvideva tudi gradnjo novih pristanišč in razvoj logističnih centrov, v katerih bi delo dobilo veliko Egipčanov, s čimer bi močno zmanjšali brezposelnost.

Pretovorili tudi več avtomobilov

V prvem polletju letos je Luka Koper ustvarila 87,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 15 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Za enak delež se je v prvem šestmesečju povečal skupni ladijski pretovor; skupaj so od januarja do junija pretovorili 10,6 milijona ton, najvišjo, kar 24-odstotno rast pretovora pa so dosegli pri sipkih in razsutih tovorih. Drugo največjo rast, 17-odstotno glede na lani, so dosegli s pretovorom zabojnikov. Pretovorili so tudi več avtomobilov – teh je bilo za 429.000 ton oziroma za 19 odstotkov več kot v prvem polletju lani. Upad so imeli le pri ladijskem pretovoru generalnih tovorov, kar pripisujejo manjšemu pretovoru železovih proizvodov zaradi razmerja med dolarjem in evrom ter razmer na naftnem trgu, upad pri pretovoru lesa pa pripisujejo političnim razmeram v severni Afriki, kamor je ta vrsta tovora večinoma namenjena.

»Po drugi strani pa vse več generalnega tovora potuje v zabojnikih, tako da smo izpad na ladijskem pretovoru nadomestili s povečanjem števila manipulacij polnjenja in praznjenja blaga v zabojnikih,« še pravijo v koprski luki.