Tiskane izdaje
Ljubljana – Nadzorniki Pivovarne Laško so na današnji seji potrdili strategijo skupine do leta 2019. Napovedali so tudi, da bodo do leta 2016, ko bo pivovarna predvidoma že imela novega lastnika, pod eno streho združili Pivovarni Union in Laško.
Zadolžena Pivovarna Laško (vodi jo Dušan Zorko) je leta 2012 že prepričala lastnike v oblikovanje pogodbenega koncerna zaradi racionalizacije poslovanja, vendar je bilo te poslovne zgodbe zaradi kasnejšega nasprotovanja bank upnic (zlasti Nove Ljubljanske banke) kmalu konec. Nova strategija, ki so jo danes potrdili nadzorniki pivovarne, pa predvideva prav to – združitev Pivovarn Laško in Union v eno pravno osebo do začetka leta 2016.
Napoved o združitvi obeh pivovarn prihaja v času, ko v zadolženi pivovarni nadaljujejo turnejo na trgu za svežim kapitalom, in slišati je, da je zanimanje za pivovarno precejšnje. Po informacijah iz krogov blizu Laškega naj bi interes za pivovarno izkazalo več deset potencialnih investitorjev, nekateri naj bi tudi že podpisali sporazum o nerazkrivanju informacij, s katerim pridobijo pravico do vpogleda v bolj zaupne podatke o poslovanju pivovarne (oziroma dostop do tako imenovanega informacijskega memoranduma).
Pomemben del tovrstnega memoranduma je tudi strategija poslovanja do leta 2019, ki so jo danes obravnavali nadzorniki pivovarne. Po sedanjih načrtih Zorkove uprave bo skupina Laško leta 2019 ustvarila predvidoma 175,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, dobiček pred obrestmi, davki, odpisi in amortizacijo bo predvidoma presegel 52 milijonov evrov, so po seji danes sporočili iz Laškega.
Banke se umikajo
Dogajanje na borzi sta zadnje čase zaznamovala predvsem dva dogodka. Prvi je rast delnice, ki je od začetka oktobra pridobila že približno deset odstotkov vrednosti, od začetka leta pa je njena rast tako rekoč eksplozivna, saj je delnica zrasla za skoraj 500 odstotkov. Optimizem investitorjev gre pripisati predvsem napovedim o skorajšnjem vstopu stratega (in morebitni kasnejši prodaji pivovarne) in zmanjšanju zadolženosti sicer še vedno prezadolžene skupine iz naslova odprodaje deleža v Mercatorju.
Drugi opaznejši dogodek je izstop bank iz lastništva pivovarne. Če je še pred kakšnim letom veljalo, da upnice kot večinske lastnice držijo roko nad pivovarno, so banke danes tako rekoč manjšinski lastnik, v igro pa namesto njih vstopajo domači institucionalni vlagatelji, predvsem skladi. Nov igralec je tudi celovška Zveza bank, ki ima po novem v pivovarni že slabe tri odstotke lastništva (2,87 odstotka). Zveza bank je največ zanimanja vzbudila zaradi pospešenih nakupov ljubljanskega aerodroma, ki je bil kasneje prodan nemškemu Fraportu.
Bo Radenska kmalu dobila novega lastnika?
Med prvimi dvanajstimi delničarji Pivovarne Laško tujci zdaj obvladujejo približno 18 odstotkov kapitala, največji posamični delničar pa je še vedno Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), na kateri so zbrane slabe terjatve slovenskih bank. DUTB ima mandat, da s prodajo slabih terjatev davkoplačevalcem povrne del vložka, ki so ga namenili za sanacijo bank in prav vloga »slabe banke« bo tako rekoč ključna pri odločanju o načrtovani dokapitalizaciji ali kasnejši prodaji Pivovarne Laško.
Ko bo postopek iskanja vlagatelja za dokapitalizacijo končan (v Laškem imajo časa za to do sredine prihodnjega leta, torej še dobrih osem mesecev) in bo izbran najboljši ponudnik, bo morala uprava pivovarne pridobiti tudi soglasje delničarjev, saj se mora z dokapitalizacijo strinjati kar 75 odstotkov lastnikov.
Laško bo nadaljevalo tudi odprodajo časnika Delo in Radenske, v prihodnjem obdobju pa se bo skupina osredotočala na razvoj in vlaganje v lastne blagovne znamke ter v krepitev tržnih položajev. Želja uprave je tudi povečanje prodaje na tujih trgih, pri čemer uprava meri na trge BiH, Italijo, Srbijo, Hrvaško in na Kosovo, še sporočajo iz Laškega.
