Tiskane izdaje
Lendava – Lendavi se obeta naložba v več kot 30 hektarov rastlinjakov za ekološko pridelavo rastlin in v logistični center za Ikeo v vrednosti 75 milijonov evrov, ki naj bi v prihodnjih dveh ali treh letih zagotovila okoli 600 novih delovnih mest. Lendavski občinski svetniki so na včerajšnji seji skoraj brez razprave potrdili predlog sklepa o začetku postopka priprave občinskega prostorskega načrta za rastlinjake v Lendavi, katerega investitor je Herneth Gartenbau KG.
Pred glasovanjem je lendavski župan Anton Balažek svetnike sicer opozoril, da bi bila v tej začetni fazi vsakršna evforija odveč, saj še ni zagotovila, da bo avstrijsko vrtnarsko podjetje Herneth Gartenbau v sodelovanju z Ikeo Europa investiralo prav v Lendavi.
»Še vedno smo samo morebitni partner z morebitno lokacijo. A tudi če ne bo investiralo to podjetje, bo dobro, da imamo za morebitno naslednjo možnost vse že pripravljeno,« je dejal.
Svetniki so potrdili tudi vsebino pisma o nameri, ki naj bi ga v kratkem podpisala župan Balažek in avstrijski investitor Günther Herneth in v katerem je navedeno, da je večino denarja za naložbo že zagotovila Ikea Europa ter da bo investitor v Lendavi ustanovil gospodarsko družbo in za svojo dejavnost zaposlil lokalno prebivalstvo in lokalne dobavitelje. Za 42 hektarov veliko zemljišče so pripravljeni plačati štiri evre za kvadratni meter; gradnjo bi začeli septembra, prva gradbena faza pa naj bi bila dokončana januarja 2019.
Do soglasij v 150 dneh
Podžupan občine Lendava Stanko Gjerkeš, ki bo v prihodnje koordinator projekta, je pojasnil, da je avstrijski vrtnar družbo v Lendavi že ustanovil in da je zelo zadovoljen z zemljiščem, ki je kmetijsko, skoraj v celoti v državni lasti, v neposredni bližini avtocestnega izvoza in v bližini geotermalne vrtine, iz katere bi družba Nafta Geoterm rastlinjake lahko preskrbovala z obnovljivo toplotno energijo.
Občina se bo potrudila, da bi občinski prostorski načrt za rastlinjake pripravili in zanj dobili vsa soglasja v 150 dneh, ker se investitorju mudi. Postopek bo občino stal okoli 20.000 evrov, kar je malenkost v primerjavi s tem, kar bodo verjetno dobili. Svetnikom se bo Günther Herneth predstavil šele takrat, ko bo ta postopek končan, je napovedal župan Balažek. »Do takrat nas čaka veliko dela in pot do potrjenega načrta bo trnova.«
Ikea in Herneth Gartenbau
Prvi uradni stik so potencialni investitorji z občino Lendava vzpostavili že februarja, kot pravijo naši viri, so si predstavniki podjetja Herneth Gartenbau KG in Ikee v tem času že večkrat ogledali lokacijo in se tudi pozanimali o prednostih lokacije in cenah zemljišč.
Ali je za graškim vrtnarjem res skupina Ikea, kot je zapisano v gradivu, ki so ga dobili v roke lendavski svetniki, smo preverili v tem švedskem pohištvenem gigantu. Marcus Schaaf, ki je po naših informacijah v Ikei zadolžen za izvedbo projekta, nam v telefonskem pogovoru investicije ni želel ne potrditi ne zanikati. Dejal je, da Ikea do zdaj še ni sodelovala z avstrijskim podjetjem Herneth Gartenbau KG, vendar po njegovih besedah iščejo priložnosti, da bi se približali slovenskemu trgu.
V primerjavi z naložbo Magne v Hočah pri Mariboru pri gradnji rastlinjakov ne bo potrebna sprememba namembnosti za zemljišča. Občina namreč izkorišča določbo zakona o kmetijskih zemljiščih, po kateri sprememba namenske rabe ni potrebna, če gre za gradnjo stavb za rastlinsko pridelavo in so zemljišča še naprej neposredno namenjena kmetijski dejavnosti.
Naložbo podpirajo tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici. Vodja območne enote KGZS Murska Sobota Franc Režonja namreč pravi, da so dali pozitivno mnenje za gradnjo steklenih rastlinjakov v Pomurju: »Kar zadeva Pomurje, smo povedali, da si takšnih investicij, kakršne smo delali v Ocean Orhids in Paradajzu, želimo.«
Partnerji pri projektu
Tomaž Berločnik, predsednik uprave Petrola – Petrol Geoterm naj bi bil ključni potencialni dobavitelj energije (obnovljivi viri) – je v izjavi za Delo povedal, da v projektu aktivno sodelujejo. »Smo v pogovorih z Ikeo in avstrijskim podjetjem Herneth Gartenbau, da postanemo energetski partner projekta. Naredimo bomo vse, kar je v naši moči, da takšen projekt pride v Slovenijo in da ga podpremo, da bo uspešen.«
Zemljišča, na katerih naj bi v prihodnosti zrasli rastlinjaki v velikosti 30 hektarov, so v lasti sklada kmetijskih zemljišč, veljavno pogodbo do leta 2020 za obdelovanje pa ima Jožef Magyar, direktor kmetijskega podjetja KG Lendava. Magyar, ki je bil z namero, da želi avstrijsko podjetje investirati na območju Lendave, seznanjen pred dnevi, pravi, da naložbi ne nasprotuje. Če se bodo z občino in skladom cenovno dogovorili, potem mu ne bo preostalo drugega, kot da kot partner pristopi, vendar ne brez odškodnine za tri leta izpada glede na to, da ima veljavno pogodbo do konca leta 2020.
»Nisem proti naložbi in proti zaposlitvam, to je pozitivno. Jaz sem za razvoj,« pravi Magyar. Ali je to resna zadeva, bo pokazal čas, pravi Magyar in dodaja, da bo sklad ocenil donosnost naložbe in na podlagi tega tudi določil ceno.
Sicer pa je bil Jožef Magyar, direktor kmetijskega podjetja KG Lendava, leta 2013 uvrščen na lestvico sto najbogatejših Slovencev, s 15,5 milijona evrov se je takrat uvrstil na 63. mesto.
Pomurski gospodarstveniki
Predsednik Pomurske gospodarske zbornice Štefan Sobočan pravi, da je dobrodošla vsaka investicija in vsako novo delovno mesto v Pomurju oziroma Lendavi. Če pa gre za zaposlovanje par sto ali celo 600 ljudi, zahteva posebno pozornost. Po njegovih besedah je treba sodelovanje celotnega Pomurja, poslancev, vlade in vseh pomembnih akterjev, da bo ta investicija realizirana pri nas.
»Je pa taka investicija tudi izziv za nas preostale gospodarstvenike, ne zato, da smo nevoščljivi, ampak da se vprašamo, zakaj pa mi ne bi šli investirati, zakaj pa tudi mi ne bi rasli, če pa nekdo lahko in vidi takšen poslovni izziv.«
Po Sobočanovih besedah je vsaka investicija dobrodošla, četudi je konkurenčna, saj je imeti namreč zdravo tekmece. »Paziti moramo, da ne bomo spet našli deset razlogov proti, da ne bi spet v kali zatrli neko poslovno priložnost. Brez industrije, brez zaposlovanja ne bo niti kulture, niti šolstva, niti vseh drugih dobrin v življenju.«
Štefan Pavlinjek iz podjetja Roto je skeptičen, kje naj bi našli toliko delovne sile, saj je delavce težko najti. »Lokacija v Lendavi je odlična. Pri nas ni smiselno iskati 600 ljudi za delo, tam pa je, ker bo velik naval iz Madžarske, kjer so plače za 30 do 40 odstotkov nižje kot pri nas, in tudi iz Hrvaške.« Investicijo podpira tudi Martin Žigo iz podjetja Paradajz, a dodaja, da bo čas pokazal, ali je realna ali ne.
K odločitvi Avstrijcev o izboru Lendave je verjetno pripomogla tudi ugodna prometna lega v neposredni bližini avtoceste, ki ponuja ugodne povezave za dobavo proizvodov za Ikeo na lokacijah v Zagrebu, Budimpešti, Gradcu, na Dunaju in navsezadnje tudi na novi lokaciji v Ljubljani. Nov logistični center, ki je del načrtovane naložbe v Lendavi, naj bi bil nadgradnja razvite logistične dejavnosti Herneth Gartenbau.
Kadri za nova delovna mesta
Nova naložba v Lendavi, ki ima že več let najvišjo stopnjo brezposelnosti v Sloveniji in ta zdaj znaša okoli dvajset odstotkov, naj bi zagotovila 600 novih delovnih mest. Lendava je imela konec lanskega leta 19-odstotno stopnjo brezposelnosti, Pomurje 17,3-odstotno in Slovenija 10,8-odstotno. Na Uradu za delo v Lendavi je bilo konec februarja letos prijavljenih 1825 brezposelnih, od tega 726 z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo ter 500 s srednješolsko ali poklicno.
»Delovne sile v Lendavi oziroma na lendavskem območju je relativno veliko, hkrati pa je 600 oseb tudi zelo veliko,« pravi namestnica direktorice Zavoda za zaposlovanje Murska Sobota Branka Kuzmič Smolič. Dodaja, da bi za te potrebe gotovo poskušali najti ljudi iz celotnega Pomurja, blizu pa sta tudi Hrvaška in Madžarska, ki je že znotraj Evropske unije, njihovi delavci pa ne potrebujejo nobenih delovnih dovoljenj za delo v Sloveniji.
Tujci sprejmejo delo za nižje plačilo
Prav tako so tujci pripravljeni sprejeti delo za nižje plačilo. Na madžarskem trgu dela minimalna plača znaša okoli 414 evrov bruto, na hrvaškem 440 evrov bruto, v Sloveniji pa minimalna plača znaša 804,96 evra bruto.
»Čeprav je v Pomurju primerne delovne sile dovolj, je treba vedeti, da je v rastlinjaku veliko fizičnega dela, ki ga marsikdo morda ne zmore ali ne želi opravljati,« še dodaja Kuzmič Smoličeva. Na zavodu za zaposlovanje opažajo, da je v Lendavi razpisanih zelo malo delovnih mest in tudi napovedi niso obetavne.
