Tiskane izdaje
Letalska industrija je v letošnjem polletju podirala rekorde. V potniškem prometu je bil dosežen celo absolutni rekord v zasedenosti letal: load faktor je bil kar 80,7-odstoten, so izračunali v mednarodnem združenju letalskih prevoznikov IATA, v katerega je včlanjena večina svetovnih prevoznikov vključno z vsemi največjimi.
V tovornem (kargo) prometu je bilo z 10,4-odstotnim povečanjem prepeljanega tovora v primerjavi z lanskim prvim šestmesečjem doseženo največje povečanje v zadnjih sedmih letih, v potniškem prometu s 7,9-odstotno rastjo potniških kilometrov pa v zadnjem ducatu let.
Alexandre de Juniac, generalni in izvršni direktor IATA je ob tem dejal, da bo močno povpraševanje po potovanjih posledično pozitivno prispevalo k svetovnemu gospodarstvu, hkrati pa bo rast še dodatno opozorila na pomanjkljivosti v infrastrukturi, predvsem v navigacijskih službah. Le redke države so doslej že uskladile ponudbo z zadostnimi kakovostnimi zmogljivostmi s potrebami uporabnikov in cenovno dostopnostjo.
Svetlejša gospodarska slika in nižje cene letalskih vozovnic ohranjajo močno povpraševanje po potovanjih. Ker pa se stroški povečujejo, se bodo verjetno vozovnice podražile, ocenjuje de Juniac. In opozarja, da je treba negotovosti, kot je Brexit, pozorno spremljati. Kljub temu pričakuje, da bo celotno leto 2017 v potniškem prometu nadpovprečno.
Prvi finančni rezultati o poslovanju letalskih prevoznikov v drugem letošnjem četrtletju, zbrali so jih takisto v IATA, kažejo, da je bilo le-to še boljše kot v prvem četrtletju. Mesečni podatki pa nakazujejo, da se je donosnost na potnika, ki se je manjšala od leta 2013, začela povečevati.
Po padanju cen nafte vse od začetka leta so julija cene nafte brent zrasle nad 50 dolarjev (42,6 evrov) za sod in bile konec meseca za skoraj desetino višje kot ob začetku. Čeprav za srednjeročno obdobje kaže le na skromnejše povišanje cen nafte, pa v IATA ugotavljajo, da bi ob trenutno šibkejšem dolarju lahko prišlo do pritiska na cene nafte.
Nafta se draži, panike še ni
V junijskem ekonomskem pregledu je IATA sicer ocenjevala, da naj bi se cena nafte v primerjavi z lanskim letom (ko je padla v primerjavi z letom 2015 za 22 odstotkov na povprečno 44,4 evrov na sod) povečala za 22,8 odstotkov na 54,4 evre. Svetovna letalska industrija pa naj bi letos porabila 339 milijard litrov goriva in kljub izboljšani učinkovitosti v zrak spustila 853 milijonov ton ogljikovega dioksida. In to s skupaj natančno 28.645 letali z okrog 4,2 milijonoma sedežev (povprečno 146 sedežev na letalo) na 37,5 milijonih letov ob predvideni 80,6-odstotni zasedenosti letal.
Letalskim prevoznikom naj bi se letos stroški dela povečali za 9 odstotkov na 175 milijard dolarjev, torej (po trenutnem tečaju) na 149 milijard evrov. Po izgubah ob koncu prejšnjega desetletja (leta 2008 minus 26,1 milijardo dolarjev) in rastočih dobičkih v prvi polovici tega desetletja (leta 2014 13,7 milijard dolarjev) so le ti predlani dosegli 35,9 milijard dolarjev in lani, po ocenah, 34,8 milijard dolarjev, letos pa naj bi se številka po junijskih napovedih ustavila pri 31,4 milijardah dolarjev, beri 26,7 milijardah evrov.
Krepitev svetovnega gospodarstva se kaže v povpraševanju v kargo prometu, ki narašča hitreje kot kadarkoli od začetka globalne finančne krize. Kar je po besedah Alexandra de Juniaca seveda po mnogih letih stagnacije odlična novica. Še pomembneje pa je, da letalska industrija izkoristi ta zagon, da pospeši nujno potrebno posodobitev procesa in izboljša vrednost, ki jo ponuja svojim strankam. Vendar pa obstajajo znaki, da je ciklično obdobje rasti morda doseglo vrhunec. Kljub temu je napoved za kargo transport optimistična.
Po junijski oceni IATA naj bi svetovni letalski transport ustvaril odstotek svetovnega BDP, 661 milijard evrov, kar je za 5,3 odstotke več kot lani (628 milijard evrov).
Polna evropska letala
Junija so evropski prevozniki popolnjenost letal (load faktor) na mednarodnih letih povečali za 1,8 odstotek, na 85,9 odstotkov, kar je največ med regijami. Večina trgov zaznava upočasnitev povpraševanja, najbolj pa je to opazno na Bližnjem vzhodu in v Severni Ameriki, kar je med drugim posledica nedavno že umaknjene prepovedi osebnih elektronskih naprav ter seveda ameriškega omejevanja potovanj iz nekaterih bližnjevzhodnih držav. Po navedbah IATA sicer nezanesljivi dokazi kažejo, da se z dodatnimi varnostnimi ukrepi, ki veljajo za potovanja v ZDA, odvračajo turiste.
In tako junija samo severnoameriški prevozniki niso dosegli rekordne popolnjenosti svojih letal. Čeprav, roko na srce, so njihova letala še vedno najbolj polna. Junija je bil load faktor 86,3-odstoten, v prvem polletju pa 83,1-odstoten. V obeh primerih so na drugem mestu evropski prevozniki (junij 85,4 in polletje 82,4) in na tretjem latinskoameriški prevozniki (81,6; 81,4).
V mednarodnem prometu so bila v prvem polletju najbolj popolnjena evropska letala (83,1), sledijo latinskoameriška (82,1), severnoameriška (80,6), azijsko-tihomorska (79,6), bližnjevzhodna (73,6) in afriška (67,8). V domačem prometu pa so, čeprav ne tako polna kot tamkajšnji vlaki, na vrhu lestvice po popolnjenosti v letošnjem prvem polletju indijska letala (85,9), sledijo letala prevoznikov iz ZDA (84,5) ter kitajska letala (84,4). V Indiji se je samo junija letos v primerjavi z lanskim rožnikom promet povečal za več kot petino, vendar v IATA ocenjujejo, da se je s tem dvomestna rast prometa morda končala. Na drugi strani ni nobenega znaka za upočasnjevanje rasti prometa na kitajskem domačem trgu.
Etihad obupal tudi nad Air Berlinom
Drugi največji nemški letalski prevoznik Air Berlin se je prejšnji teden z blagoslovom nemške države zaščitil pred upniki, tako da prometa ni prekinil. Pred stečajem ga po tem, ko je prevladujoči lastnik, Etihad Airways, ki je po 88 milijonov evrov dobička v letu 2015, lansko leto končal z 1,6 milijarde izgube (!) naznanil, da te vreče brez dna ne bo več polnil s stotinami milijonov evrov – rešuje kar nemška država s poroštvom za premostitveno posojilo v višini 150 milijonov evrov.
Etihad Airways, ustanovljen leta 2003, je v Air Berlin z 29,21-odstotnim lastništvom vstopil leta 2011. Sledili so vstopi v Air Seychelles (40-odstotni delež), Virgin Australia (10-odstotni delež), leta 2013 v srbski Jat (49-odstotni delež) ki se je potem preimenoval v Air Serbia in indijski Jet Airways (24-odstotni delež) ter švicarskega prevoznika Darwin Airline (33,3-odstotni delež), ki je do letošnjega julija, ko ga je kupil lastnik Adrie Airways, sklad 4K, letel pod imenom Etihad Regional. Leta 2014 je Etihad kupil 49-odstotni delež takrat že oskubljene Alitalie, ki pa je šla maja letos v stečaj.
V desetletje 2006 - 2016 je Air Berlin vstopil z dobrimi 40 milijoni dobička (leta 2006), ki pa se je že dve leti kasneje prelevil v 75-milijonsko izgubo, ki je s prekinitvijo v letu 2012 (6,8-milijonski dobiček) lani zrasla na skoraj 782 milijonov evrov izgube. Objavo polletnih poslovnih rezultatov, predvideno prejšnji petek, so v družbi zamaknili.
Air Berlin je v letu 2007 število zaposlenih podvojil na 8.360, zaposlovanje se je zaustavilo leta 2012 pri številki 9.284, konec predlanskega leta pa je bilo zaposlenih še 8.869 ljudi.
Za nakup dela Air Berlin se po navedbah predsednika upravnega odbora družbe Thomasa Winkelmanna zanimajo trije finančno močni kupci, tudi Lufthansa. Največji evropski letalski prevoznik, nizkocenski Ryanair se je takoj po napovedi zaščite Air Berlina pred upniki že pritožil tako nemškemu varuhu konkurence kot Evropski komisiji, češ da bi prodaja dela Air Berlina Lufthansi okrnila trg. V Ryanairu namreč menijo, da je insolventnost umetno ustvarjena zato, da bi lahko Lufthansa prevzela nezadolženi del Air Berlina.
Nemški politiki pa – vključno s kanclerko Angelo Merkel – mirijo, češ da Lufthansa ne bi prevzela celotne družbe, da ne morejo pustiti na cedilu več deset tisoč potnikov, ker podjetje ni moglo plačati goriva in da davkoplačevalci najverjetneje ne bodo krili reševanja Air Berlina.
