Trend konsolidacij se letos nadaljuje. Zaradi počasnega iztekanja obdobja nizkih obrestnih mer pa podjetja prevzemniki lovijo še zadnje vlake ugodnega dolžniškega financiranja z izdajanjem obveznic, katerih pridobljena sredstva namenjajo ali za nakupe podjetij ali za odkupe lastnih delnic in zmanjšanja kapitala. Globalno je bilo letos do zdaj napovedanih že za več kot 4000 milijard dolarjev prevzemov, kar je približno 23 odstotkov več kot lani.
Po premoru je trend prevzemov zajel tudi industrijo polprevodnikov z željo za boljšo izkoriščenost kapacitet in lažje obvladovanje stroškov. Letos so v panogi objavili že več prevzemov kot katero koli leto v skupnem znesku več kot 70 milijard dolarjev. Tako so konsolidacije pred kratkim napovedali proizvajalci pomnilnika (Sandisk) in logičnih vezij (Maxim, ADI, Avago, NXP).
Delež elektornike v napravah se močno povečuje
Proizvajalci integriranih vezij so samo prvi člen dolge proizvodne verige v proizvodnji različnih elektronskih naprav, katerih proizvodi se potem vgradijo v izdelke končne potrošnje, kot so na primer avtomobili, mobilne naprave, hišna elektronika itd. Delež elektronike se v vsakdanjih napravah nezadržno povečuje. Še posebno je to opazno v avtomobilski industriji, kjer so tako rekoč vse izboljšave v zadnjih desetletjih izraz povečanega deleža elektronike, pa naj bodo to zavorni sistem ABS, zračne blazine (airbagi), kontrola vžiga in vbrizga ali kontrola dinamike vozila in pogonskih sklopov.
Z večanjem kompleksnosti končnih proizvodov se nezadržno povečujejo stroški razvoja elektronskih vezij, hkrati pa se število glavnih kupcev, ki jih vgrajujejo v končne izdelke, zmanjšuje, kar je dodaten pritisk na razvijalce osnovnih gradnikov – polprevodnikov, da jih nudijo po čim ugodnejši ceni.
Outsourcing je postal stalnica
Pri vezjih za mobilno telefonijo dodaten pritisk nanje nastaja zaradi težnje strank, da vse več stvari naredijo pri sebi v razvoju, še posebno če s tem lahko naredijo prednost pred konkurenco zaradi drugačne uporabniške izkušnje. Pionir v tem razvoju je Apple, ki je z velikim vlaganjem v razvoj integriranih vezij in ekipo več kot dvesto razvijalcev na področju procesorjev na bazi ARM za mobilne naprave precej prehitel konkurenco (Samsung, Qualcomm, Intel).
Pri mobilnih napravah je v zadnjih letih trend outsourcinga izdelave postal stalnica, saj je potem sama končna izdelava po dobavljenih načrtih kapitalsko zelo intenzivna in povezana z velikimi vlaganji v novo opremo. Tako se proizvajalci končnih izdelkov otepajo prevelikih vlaganj v proizvodnjo, katere procese je treba nenehno obnavljati ob prehodu na novo tehnologijo (navadno vsake dve do štiri leta z vložkom približno deset milijard dolarjev v novo tovarno) in skrbeti, da so čim bolje izkoriščeni.
Val konsolidacij zajel tudi Kitajsko
Tako se s samo končno izdelavo integriranih vezij (chipov po domače) ukvarjata poleg Intela samo še taiwanski TSM in korejski Samsung, ki izdeluje vse v svoji verigi, drugi manjši pa životarijo. Večina »proizvajalcev« končnih produktov (kot so Apple) pa je zgolj razvijalcev, ki dobavi načrte za izdelavo integriranih vezij. Seveda ti zaradi lastništva intelektualne lastnine (patentov) in odsotnosti proizvodnje lahko dosegajo precej večje marže kot njihovi »po naročilu podizvajalci«.
Do še pred kratkim so bili glavni prevzemniki ameriška in evropska podjetja, zdaj pa val konsolidacij poteka tudi na Kitajskem, kjer gredo domača tehnološka podjetja počasi po stopinjah zahodnih podjetij in prevzemajo tako doma kot po svetu. Organska rast je namreč velikokrat prepočasna in v boju s konkurenco na eni strani in zahtevnimi lastniki je velikokrat prevzem dober in hiter način, kako priti do nove intelektualne lastnine ali novih proizvodnih kapacitet, ki povečajo učinkovitost podjetja in odprejo nove tržne niše.