Tiskane izdaje
Hrvaška vlada je potrdila predlog zakona o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih, ki so prezadolžena. Cilj zakona je zavarovanje stabilnosti hrvaškega gospodarstva in finančnega sistema, ne pa reševanje posameznih oseb ali podjetij, je poudaril hrvaški premier Andrej Plenković.
Predvideno je, da bi zakon uporabili v primerih podjetij, ki imajo najmanj 5000 delovnih mest in 7,5 milijarde kun (okoli milijardo evrov) obveznosti, ki jih ne morejo izpolniti. Če bi podjetje, ki izpolnjuje oba pogoja, zahtevalo pomoč države, bi vlada predlagala izrednega pooblaščenca, ki bi ga moralo potrditi trgovsko sodišče v Zagrebu. Izredno upravo bi lahko zahtevali tudi upniki, a bi za to potrebovali soglasje podjetja, ki je v težavah, je dodal premier.
»Ne gre za nobeno nacionalizacijo ali državni intervencionizem, ki bi ogrožal zasebno lastnino in nasprotoval hrvaški ustavi,« je povedal Plenković. Kot je izpostavil, so pri pripravi predloga upoštevali tudi zakonodajo EU.
Naloga izrednega pooblaščenca bi bila, da bi zagotovil redno poslovanje družbe, omogočal svežo likvidnost, začel sistematične postopke prestrukturiranja ter zagotovil trajnostni razvoj in delovna mesta, je še povedal hrvaški premier.
Podpredsednica hrvaške vlade in ministrica za gospodarstvo Martina Dalić je dodala, da je cilj zakona dogovor z upniki, ki bi omogočal nemoteno nadaljevanje poslovanja. Izredna uprava bi lahko svojo nalogo opravljala največ 15 mesecev - če bi bila neuspešna, bi sledil stečaj družbe. Ministrica je med drugim še dejala, da je zakon posledica sistemskih težav, ki jih povzroča kriza v Agrokorju.
Vlada je predlog zakona zdaj poslala v parlamentarni postopek. Plenković pričakuje, da ga bodo poslancem predstavili v sredo.
Dobili bood direktorja za prestrukturiranje
Banke upnice so medtem danes potrdile četrtkove neuradne informacije, da so z Agrokorjem uskladile dogovor o mirovanju dolga. Kot je objavila banka Erste, ki je v koordinaciji skupaj s Privredno banko Zagreb, Raiffeisenbank Austria, Sberbank, avstrijsko podružnico VTB Bank in Zagrebačko banko, je cilj t. i. dogovora stand-still olajšati prizadevanja Agrokorja za stabilizacijo poslovanja in poplačilo obveznosti do dobaviteljev ter za zagotovitev likvidnosti, kontinuirano poslovanje in zaščito vrednosti koncerna, bil pa naj bi tudi podlaga za prestrukturiranje koncerna.
Dogovor tako predvideva tudi imenovanje glavnega direktorja za prestrukturiranje, »kot ključne osebe za izvedbo programa stabilizacije«. Med prestrukturiranjem bodo nato na najvišje menedžerske položaje imenovali »neodvisne strokovnjake, da bi se vodil transparenten in vzdržen proces prestrukturiranja«.
Blokirani računi, Mercator posluje nemoteno
Pred sejo vlade je hrvaška finančna agencija Fina potrdila, da imajo Agrokor in večina njegovih družb, kot so Belje, Ledo, Jamnica, Tisak in PIK Vinkovci, blokirane račune.
V družbi Belje so danes zatrdili, da kljub blokadi računov poslujejo nemoteno. Po 15. uri je bil, kot piše Jutarnji list, blokiran tudi račun največjega hrvaškega trgovca Konzum. A okoliščine se v primeru krize Agrokorja hitro spreminjajo, opozarjajo hrvaški mediji, uradne informacije iz koncerna pa so skope.
V Mercatorju, ki je del koncerna Agrokor, so danes za STA ponovili, da njihovo poslovanje teče po začrtani poti. Spomnili so, da imajo z bankami upnicami do leta 2020 podpisan sporazum, po katerem je njihov denarni tok do leta 2020 povsem samostojen.
Na Hrvaškem ocenjujejo, da je blokada posledica izvršb nad Agrokorjem, ki naj bi jih sprožilo več dobaviteljev koncerna. Plaz izvršb naj bi sprožil največji hrvaški distributer potrošniškega blaga Orbico, ki je v četrtek od njega terjal izplačilo približno 1,3 milijona evrov.
Temu naj bi sledile nove izvršbe, neuradno za najmanj 60 milijonov kun (osem milijonov evrov). Agrokor je sicer dobaviteljem dolžan več kot 2,1 milijarde evrov. Po poročanju Jutarnjega lista pa naj bi svoje pridala tudi država, ki naj bi zahtevala približno 10 milijonov evrov izplačil DDV, ter javna podjetja, kot je HEP.
