Lex Mercator v parlamentu po nujnem postopku

Če bodo poslanci za širitev dnevnega reda, bodo zakon, ki bi preprečil izčrpavanje Mercatorja, obravnavali na aprilski seji.

Objavljeno
18. april 2017 17.15
bsa*interpelacija vlade
B. K., STA
B. K., STA
Ljubljana – Lex Mercator bo, kot kaže, zaposloval domišljijo poslancev državnega zbora že na aprilski seji. Kolegij predsednika DZ je namreč danes potrdil obravnavo po nujnem postopku. O predlogu vlade, da se zakon o pogojih imenovanja izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena za Slovenijo obravnava že na aprilski seji DZ (začela se bo v četrtek), pa bodo poslanci odločali v skladu s predlogom o širitvi dnevnega reda te seje. Predlog vlade so podprle koalicijske stranke SMC, SD in DeSUS.

Vlada predlaga nujni postopek zato, da bi preprečila morebitne škodljive posledice za državo, če zakon ne bi bil sprejet, je pojasnila generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič. Namen zakona je zaščititi javni interes in preprečiti posle, ki bi škodovali podrejenim družbam, če obvladujoče zapadejo v insolventnost. V primeru Mercatorja pa bi na ta način zaščitili tudi slovenske dobavitelje, katerih izpostavljenost do Mercatorja je okoli 500 milijonov evrov.

Predlog zakon predvideva, da bi lahko sodišče na predlog vlade imenovalo izrednega člana uprave, ki bi dajal soglasje k poslom oziroma navodilom, ki jih daje obvladujoča družba odvisni družbi. Ne bi se vpletal v redne posle, lastninska in druga razmerja, ampak samo preprečil izčrpavanje odvisne družbe.

Bojan Dobovšek (NP) je predlog zakona označil za »postopkovno in vsebinsko neprimeren«, zakon o gospodarskih družbah in insolvenčna zakonodaja bi v takih primerih zadoščala, če bi ju le v resnici spoštovali.

Opozicijski poslanec Jože Tanko (SDS) je bil kritičen do tega, da se predlaga zakon zaradi konkretnega podjetja, da gre po nujnem postopku (prestrukturiranje Agrokorja bo teklo skozi daljše obdobje), vsebinsko pa da ima lahko delovanja izrednega člana uprave tudi škodljive posledice, ki bodo padle na pleča davkoplačevalcev.

Neusklajena so bila nato tudi stališča poslanskih skupin. Matjaž Han (SD) mu ne nasprotuje, rahlo pa dvomi, da bo, tak kot je, lahko res preprečil izčrpavanja in zaščitil dobavitelje. Očitno bodo poslanci v postopku poskušali besedilo »oplemenititi« v tej smeri.

Predsednica NSi Ljudmila Novak ga razume kot piarovsko potezo vlade, čeprav si hkrati želi, da bi se Mercatorjeva delovna mesta ohranila. Meni, da je Mercatorjeva usoda v rokah bank upnic, napaka pa da je bila storjena že s prodajo prezadolženemu kupcu.