Tiskane izdaje
Bruselj, Ljubljana − Evropska komisija (EK) je v dogovoru z državami članicami sklenila, da liberalizira maloprodajni trg dostopa do fiksne telefonije ter veleprodajni trg za posredovanje klicev fiksne telefonije. V Telekomu Slovenije menijo, da je na obeh trgih že vzpostavljena učinkovita konkurenca, tako da regulacija ni več potrebna.
Komisija bo tudi ponovno opredelila dva trga širokopasovnih povezav, da bi zmanjšala regulativno breme do mere, ki je nujno potrebna za konkurenčen širokopasovni dostop in naložbe.
Podpredsednica (odhajajoče) EK Neelie Kroes je pojasnila, da je zmanjšanje birokratskih ovir na področju telekomunikacij posledica povečane konkurence na trgih telekomunikacij in da vodi korak bliže k resnično povezani celini.
V Bruslju ugotavljajo, da se je obseg klicev v fiksni telefoniji zmanjšal, saj potrošniki posegajo po alternativnih rešitvah, kot so govor po spletu IP (VoIP) ter tudi po alternativnih ponudnikih, kot so ponudniki povrhnjih storitev (storitev OTT). Tudi potrošniki, ki še vedno uporabljajo fiksno telefonijo, lahko fiksni dostop odslej kupijo od različnih ponudnikov, kot so tradicionalna telefonska omrežja, optična in kabelska omrežja, ter tudi drugih operaterjev, ki ponujajo širokopasovne in govorne storitve prek razvezanih krajevnih zank.
Nekateri telekomunikacijski trgi še naprej ohranjajo zelo visoke vstopne ovire, v EK pa navajajo, da je malo verjetno, da bi se v dogledni prihodnosti pojavila konkurenca.
Slovenski trg
Fiksna telefonija po četrtletnem poročilu Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos) še vedno predstavlja pomemben del trga elektronskih komunikacij, ki pa je že dobro razvit, zato je njena rast upočasnjena. Trend upadanja števila priključkov klasične telefonije se je nadaljeval tudi v letošnjem drugem četrtletju: delež klasične telefonije se je zmanjšal in znaša 37 odstotkov, IP-telefoniji pa »pripada« preostalih 63 odstotkov. Število priključkov v IP-telefoniji se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem povečalo za 1,5 odstotka.
Število priključkov klasične telefonije je v Sloveniji od lanskega prvega četrtletja z nekaj pod 350 tisoč zdrknilo v letošnjem drugem četrtletju na okrog 270 tisoč. Število IP telefonskih priključkov pa se je v enakem obdobju s 420 tisoč povečalo na več kot 460 tisoč.
Tržni delež IP priključkov Telekoma Slovenije se je v tem obdobju s 37,7 odstotka zmanjšal na 36,0 odstotka, Telemach na drugem mestu je svoj tržni delež povečal s 24,3 na 27,8 odstotka, T-2 s 17,1 na 17,6 odstotka, Amisov delež se je z 9,8 znižal na 9,4, Softnetov povečal z 2,8 na 3,0 odstotka, delež ponudnika Detel Global pa se je s 5,2 znižal na 2,6 odstotka. Delež Teleinga se je od lanskega prvega četrtletja in 1,2 odstotka do letošnjega drugega četrtletja znižal na 1,5 odstotka, Tušmobilov delež pa ostaja 1,1-odstoten.
Po govornem prometu v IP telefoniji je bil delež Telekoma Slovenije v letošnjem drugem četrtletju 27,7-odstoten, delež T-2 je bil 21,7 odstotka, Telemacha 21,0 odstotka in Amisa 19,6 odstotka. Deleži ostalih operaterjev so manjši, Tušmobilov na primer 0,3-odstoten.
Pomemben dejavnik konkurence je prenosljivost številk – ta je bila v Sloveniji za fiksne številke uvedena 10. maja 2006. Odtlej je bilo do letošnjega poletja v Sloveniji prenesenih skoraj pol milijona številk (498.694), samo v letošnjem drugem četrtletju 24.922.
