Lipica Turizem kot vroči kostanj

Lipica Turizem po sezoni ne bo kos obveznostim, zato jo je treba poslati v stečaj.

Objavljeno
12. oktober 2015 22.33
mpi*Bizjak
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Lipica – Za Kobilarno Lipica pristojno kmetijsko ministrstvo oziroma vlada po šestih mesecih, odkar ji je mogoče scenarije za preživetje lipiškega turizma in hotelirstva pripravil Slovenski državni holding (SDH), o prihodnosti Lipice Turizma še vedno molči. S tem pa je vlada SDH in poslovodstvu Lipice Turizma tako rekoč vsilila spor o tem, kdo je pristojen za sklep o začetku stečaja Lipice Turizma.

Boštjan Bizjak
, ki je direktor Lipice Turizma le še do 25. oktobra, bi sprožil stečaj Lipice Turizma, a ga ne more, ker ne dobi privolitve lastnice, države. Tako zaplet razlaga Bizjak. Za danes je sklical skupščino in nanj povabil predstavnike vlade, edine družbenice, in SDH, na katero je vlada 2. februarja prenesla upravljavske pravice, vendar v Lipico ni bilo nikogar.

Na SDH pojasnjujejo, da poslovodstvo družbe odločitve o stečaju ne more preložiti na organ nadzora, skupščino ali lastnike, ampak mora skladno z zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju samo vložiti predlog za začetek stečaja. Pojasnjujejo še, da je Lipica Turizem enoosebna družba in da odloča s sklepom ustanovitelja, ne na skupščini. »Logično je, da SDH ne bo vodil stečajnega postopka, a v vlogi lastnika bi moral reči, ali gre družba v stečaj ali ne,« pa odgovarja Bizjak.

»Sklep o tem, ali stečaj da ali ne, je še najmanj Bizjakova odgovornost, saj je Lipico Turizem ustanovila država. Če bi bila Lipica Turizem klasična gospodarska družba, bi v primeru ocene, da vodenje družbe ni več izvedljivo ali smiselno, sodišču predlagalo stečaj poslovodstvo, vendar po odobritivi lastnika. Ministrstvo za kmetijstvo oziroma vlada te odločitve noče sprejeti. Verjetno si zaradi odmevov v javnosti nočejo umazati rok, ampak odločitev prepuščajo ali celo vsiljujejo drugemu,« pojasnjuje sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Bojan Kramar.

Državni sekretar Miha Marenče z ministrstva za kmetijstvo je junija napovedal, da bo gradivo za odločanje o prihodnosti Lipice Turizma pripravljeno že julija, a z ministrstva nam danes (še) niso pojasnili vzroka, zakaj rešitve za Lipico Turizem še vedno ni, molčijo pa tudi na vprašanje o stečaju.

Stroški brez prihodkov

Lipica Turizem je insolventnost razglasila že februarja. Uspešno turistično sezono je uspešno prebrodila tako, da je stroške zmanjšala še za 40.000 evrov, kljub temu pa ima iz tekočega poslovanja še 39.000 evrov izgube. Do 35 stalno zaposlenih nimajo neporavnanih obveznosti z izjemo dela regresa in potnih stroškov. »Po sezoni stroški bodo, prihodkov pa ne bo,« pravi Bizjak. In letos bo morala družba državi prvič plačati še najemnino za hotel Maestoso in za golfigrišče, skupaj 200.000 evrov, Lipico Turizem pa bremeni še nedovoljena državna pomoč v višini 1,5 milijona evrov, prav tako 250.000 evrov minusa iz leta 2014.

»Škoda,« na molk iz vlade pravi Bizjak. Poletna sezona v kobilarni je bila uspešna, obisk predstav se spet povečuje. Samo za dan kobilarne so zbrali 55.000 evrov vstopnin, po dolgem času pa so se jim ponovno pridružili sponzorji, in to s 50.000 evri, tako da so pokrili vse stroške prireditve. Boštjan Bizjak bo 25. oktobra končal svoje tretje vedejevstvo v Kobilarni Lipica, svet zavoda ga je že sredi septembra izbral za direktorja, vlada pa ga še vedno ni potrdila. Zelo pozno odobrenih 5,6 milijona kohezijskih evrov za celovito prenovo infrastrukture ni mogoče porabiti do roka, konca oktobra, zato v Lipici čakajo na podpis ministra Počivalška za podaljšek do 30. novembra. Policija je na podlagi pritožb poslovodstvo že opozorila, da bi sežansko sodišče na zahtevo Casinoja Portorož lahko znova izdalo začasno odredbo o ustavitvi del na cesti, ki vodi iz sežanske smeri v kobilarno, in to v času, ko se z graditvijo zelo mudi. Prvo, izdano avgusta, je moralo preklicati, saj imajo v Kobilarni vsa dovoljenja za graditev. Lastniku igralnice in nekaterim kraškim županom ni všeč, da bo ozka cesta, obdana z drevoredom, ki so jo uporabljali kot bližnjico do Trsta, po novem enosmerna.