Tiskane izdaje
Ljubljana – V Termoelektrarni toplarni Ljubljana bodo konec meseca izbrali novega direktorja, neuradno ima največ možnosti Samo Lozej, zdaj direktor družbe Ljubljanska parkirišča in tržnice. Za TE-TOL sicer ostaja nujnost plinifikacija in povišanje cen ogrevanja, da bo ta projekt mogoče izvesti.
Po razpisu TE-TOL mora nov direktor, ki bo nadomestil Blaža Košoroka (ta novembra prevzame vodenje Holdinga Slovenske elektrarne), imeti univerzitetno izobrazbo in obvladati vsaj en svetovni jezik ter imeti najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega vsaj dve leti na vodstvenih delovnih mestih. Predvidoma bo izbran konec meseca. Poznavalci menijo, da bo to Samo Lozej, precej manj možnosti pa naj bi imel Košorokov namestnik Marko Notar.
Vodenje največje soproizvodnje elektrike, toplote in (v načrtih) tudi hladu bo moralo slediti potrjeni strategiji razvoja, ta pa na prvo mesto postavlja projekt prigradnje 70-megavatne plinsko-parne turbine. Brez te bi moral TE-TOL leta 2016 zaradi prevelikih izpustov dušikovih oksidov zapreti zastarela bloka 1 in 2 na indonezijski premog. Ostal bi le še tretji blok, kjer poleg premoga sosežigajo še lesne sekance, to pa bi pomenilo težave v sistemu daljinskega ogrevanja. Vrednost plinskega projekta, ki je še v fazi zapiranja finančne konstrukcije in naj bi bil večinoma financiran s posojili Evropske investicijske banke in drugih komercialnih bank, je ocenjena na 134 milijonov evrov.
Podražitev nujna
Prvi razpis je bil neuspešen, v TE-TOL pa so pred meseci napovedali ponovitev oziroma najprej mednarodni poziv ponudnikom opreme, naj začnejo pripravljati ponudbe. Zdaj bodo po Košorokovih besedah malo počakali. Ne zdi se mu najprimerneje, da bi objavil razpis, ko TE-TOL še nima novega direktorja in se ta s tem ne more strinjati. Poudarja pa, da mora TE-TOL do leta 2016 zagnati novo plinsko-parno enoto.
Za nemoteno poslovanje ob naložbi TE-TOL potrebuje podražitev ogrevanja. »Povišanje cen je v domeni direktorata za notranji trg in javnega podjetja Energetika (ta je večinska lastnica TE-TOL). Podražitev daljinskega ogrevanja v Ljubljani je sicer nujno. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo TE-TOL, kot proizvajalec več kot 95 odstotkov potrebne ogrevne toplote, z letom 2016 zaradi okoljskih zahtev moral ustaviti proizvodnjo, kar bi pomenilo velik udarec za vse odjemalce toplote iz daljinskega sistema. TE-TOL bo zato predlagal podražitev cene toplote za daljinsko ogrevanje za najmanj osem evrov na megavatno uro, kar je podražitev prodajne cene iz TE-TOL, in ne cene za končnega odjemalca,« so povedali v Javnem holdingu Ljubljana (JHL). Dodajajo, da je ljubljansko daljinsko ogrevanje najcenejše (razen Velenja) in da bo tako ostalo tudi po podražitvi. Poleg tega mora Energetika še letos dokapitalizirati TE-TOL z desetimi milijoni evrov.
V prihodnje bo na vrsto prišlo tudi združevanje Energetike in TE-TOL, pravijo poznavalci, in en direktor za skupno energetsko družbo. »O statusni spremembi organiziranosti Energetike Ljubljana odloča skupščina Javnega holdinga Ljubljana, ki te teme doslej ni obravnavala,« so skopo odgovorili iz JHL.
Sodelovanje energetike
Košorok pa bo kot predsednik uprave HSE, kot pravi, iskal sodelovanje z Gen energijo in mogoče sinergične učinke. Predvsem za prodor slovenske energetike v države nekdanje Jugoslavije, kamor »veliko hodimo in smo v prijateljskih odnosih, naredimo pa bolj malo«.
Odločno je zanikal tudi to, da je imenovan na čelo HSE zato, da bo v TEŠ6 pripeljal indonezijski premog. »Indonezijski premog je med najdražjimi na svetu, uporabljamo pa ga zato, ker nimamo razžvepljevalnih naprav, saj je okoljsko najsprejemljivejši. V TEŠ, ki ima razžvepljevalne naprave, se ga ne bi izplačalo kuriti, če bi že morali iskati drug vir, bi se lahko obrnili na Češko, Rusijo ali Vietnam,« pravi Košorok, ki projekt TEŠ6 podpira, meni le, da je bil slabo voden. Za projekt plinsko-parne enote se je TE-TOL posvetoval z družbami Kolenko, Watenfall in IBE, investicijski program pa so tudi za Evropsko investicijsko banko najprej prevedli v angleščino.
