Logist leta je Damjan Zupančič iz TPV

Slovensko logistično združenje (SLZ) je na kongresu v Portorožu že dvanajstič podelilo naziv Logist leta. Za leto 2016 ga je prejel direktor logistike v TPV Damjan Zupančič. Ta zdaj sodeluje tudi na natečaju za evropsko nagrado Professional of the year, ki jo podeljuje Evropsko logistično združenje ELA.

Z Damjanom Zupančičem smo se po podelitvi nagrade pogovarjali o razvitosti logistike v Sloveniji in TPV, o usposobljenosti slovenskih logistov, upravljanju preskrbnih verig, oddajanju logistike v izvajanje drugim, zunanjim izvajalcem (ang. outsourcing) in o še marsičem drugem.

Kaj za vas in tudi za vaše podjetje TPV pomeni nagrada Logist leta?

Prejeta strokovna nagrada je priznanje in priznavanje stroke mojemu celotnemu ožjemu in širšemu timu in seveda tudi podjetju, da delamo prav in dobro. En sam človek v tej panogi ne pomeni nič, nujni so specialisti, ki so strokovni in imajo vizijo. Na področju celovitega upravljanja logistike delujemo sistematično in dolgoročno, sledimo novim trendom in vedno znova iščemo optimizacije v zadovoljstvo kupca in lastnikov.

Glede na vaše izkušnje v logistiki, kako ocenjujete razvitost logistike v Sloveniji?

Ocenjujem, da je v Sloveniji zelo velik razkorak v razvitosti in dojemanju logistike. Imamo podjetja in področja, kjer je logistika visoko razvita in sledi ali pa je celo pred globalnimi trendi. So pa tudi panoge in področja, kjer logistike, kot osnovnega povezovalnega in podpornega področja, niso še niti prepoznali, je niso ustrezno umestili, kaj šele informatizirali. Žal.

Ker precej sodelujete s podjetji v tujini, kaj, menite, manjka slovenski logistiki v primerjavi z logistiko v tujini? Na katerem področju najbolj zaostajamo in kako bi bilo mogoče ta zaostanek nadoknaditi?

Podjetja v avtomobilski industriji, s katerimi sodelujemo, veljajo za »trendseterje« na področju visoke stopnje standardizacije in informatizacije postopkov v logistiki. Na različnih strokovnih srečanjih že več let poudarjamo pomembnost standardizacije in informatizacije, pa, žal, v podjetjih, kjer jih k temu ne »prisili« kupec, tega ne naredijo. Še vedno ni zavedanja, da je to lahko velika konkurenčna prednost. Aktivni in proaktivni pristop ter podpora ustreznih državnih institucij v smeri informatizacije in digitalizacije (Logistika 4.0) sta lahko ključni gonili tega, da postane naša logistika vitka in se postavi celo pred konkurenco v tujini.

Kako ocenjujete usposobljenost (strokovnost, izobraženost, prakso …) slovenskih logistov v primerjavi s tujo konkurenco doma in v tujini?

Z oznako »logist« ne pojmujem zgolj podjetij, ki se ukvarjajo s transporti in skladiščenjem. Logista in logistiko pojmujem precej širše. Logistika je pomemben dela vsakega proizvodnega podjetja. Kot na vseh drugih področjih gospodarstva je tudi v logistiki prisotno oboje. Tisti, ki se poklicno ukvarjajo z logistiko in delujejo na mednarodnem trgu, so zadosti strokovni in izobraženi in s tem tudi konkurenčni. Vidim pa tudi še veliko potenciala. Želel bi, da se na tem področju prepozna priložnosti, da se vlaga v strokovnost in se na izzive pride pripravljen. V tujini je to močna karta, močna konkurenčna prednost.

Kako ocenjujete informatiziranost logistike v Sloveniji? Je dovolj informatizirana in kje ima največji zaostanek za razvitimi? Kaj bi bilo treba narediti?

Po statističnih podatkih je stopnja digitalizacije (informatizacije) slovenskih podjetji celo nad povprečjem EU. Za proizvodna podjetja in njihovo stopnjo informatizacije logistike si tega ne upam trditi. Žal se še vedno srečujem s podjetji, kjer materialnemu toku dejansko ne sledi informacijski tok, kjer se podatki ne beležijo v on-line ERP-sisteme in na mestu njihovega nastanka. Še vedno so podjetja, ki za identifikacijo premikov pakirnih enot ne uporabljajo črtnih kod (čeprav so trendi že 2D- kode in RFID), da se podjetja še vedno izogibajo e-poslovanju (EDI). Če o vsem tem govorimo šele zdaj, ko smo že oziroma bi morali biti v visoki fazi Industrije 4.0, potem zelo zaostajamo oziroma je naša konkurenca že precej pred nami. Sam sicer v logistiki dajem prednost evoluciji pred revolucijo. To pomeni postopnost v spremembah in strateško načrtovanje razvoja za nekaj korakov naprej. Visoka stopnja informatizacije pa je nujna!

Kako je logistika organizirana v TPV? Koliko ljudi dela v logistiki in na katerih področjih? Kako sta urejena skladiščenje in dostava komponent in kako gotovih izdelkov?

Logistika v TPV je procesno organizirana in postavljena kot samostojna strokovna služba. V osnovi jo delimo v dva dela, in sicer na strateški del (centrala), kjer se izvaja načrtovanje in razvoj logistike in od koder se vodijo skupni centralni servisi. Drugi del je operativni (izvedbeni) del, kjer logistiko izvajajo na dnevni ravni. Logistika v TPV pokriva razvoj in načrtovanje logistike že na stopnji pridobivanja posla in v nadaljevanju, to je v industrializaciji le-tega. Na operativnem področju pa logistika pokriva operativno nabavo in prodajo, načrtovanje proizvodnje ter vse skladiščne funkcije. Vsa skladišča v TPV so informacijsko podprta, fizično pa govorimo o regalnih in visokoregalnih skladiščih. Tudi v skladiščenju intenzivno delamo na popolni digitalizaciji in avtomatizaciji.

Kakšne so logistične zmogljivosti TPV s skladišči, tovornjaki, viličarji, regalno tehniko, optičnimi čitalci, IT-podporo ...?

Zdaj imamo 13.200 kvadratnih metrov pokritih skladiščnih površin. Storitev transporta smo dali v izvajanje drugim (ang. outsourcing), viličarje pa imamo najete, kar nam omogoča visoko fleksibilnost. V osnovi poslujemo s sistemom ERP SAP do najnižje ravni in na ravni uporabnikov v proizvodnji in skladišču. Uporaba etiket in čitalcev črtnih kod (1D, 2D) je standard in pravilo. Komunikacija s kupci je stoodstotno e-poslovanje (EDI) ter podprta in integrirana v ERP. Na dobaviteljski strani je delež e-poslovanja nekoliko nižji, vendar intenzivno delamo za stoodstotno pokritje in integracijo.

Ali načrtujete gradnjo novih zmogljivosti ali posodobitve?

Gradimo nov velik in sodoben logistični center za gotove izdelke s pakirno-komisionirno cono in visoko ravnjo avtomatizacije, ki jo bomo z lastnim razvojem avtomatsko vodenih vozil in viličarjev (AGV) intenzivno nadgrajevali. Tudi uporaba digitalizacije delovnih mest pakiranja in uporaba tehnologij RFID sta dve večji področji, s katerimi že delamo in jih stalno nadgrajujemo. Nov logistični center bo imel površino 7300 kvadratnih metrov.

V TPV ste aktivni tudi v razvoju. Lahko o tem poveste kaj več?

Na podlagi zelo pozitivnih izkušenj z uvedbo avtomatizirane proizvodne logistike v lastnih proizvodnih obratih smo skupaj s start-up podjetjem IKU razvili lastne celovite in zanesljive rešitve avtomatizacije z avtomatsko vodenimi vozili AGV in lastno avtomatsko vodeno vozilo Optimatik 160, ki ga odlikujejo številne konkurenčne prednosti. S temi rešitvami in dobrim poznavanjem proizvodne logistike se uveljavljamo na trgu kot ponudnik naprednih rešitev avtomatizacije interne logistike. TPV v sklopu trenda pametnih tovarn tako ni le sledilec, ampak tudi aktivni igralec.

Vloga in pomembnost logistike sta se v zadnjih letih spremenili. Ta prehaja s klasične logistike na izvajanje celovitih logističnih storitev in upravljanje celovitih preskrbnih verig. Kako obravnavate te spremembe in kako ste se nanje prilagodili v TPV?

Z navedenim se strinjam. Prav zaradi te transformacije raje govorim o evoluciji kot o revoluciji, ko govorimo o Industriji 4.0 oziroma znotraj nje Logistiki 4.0. Spremembe so dejstvo in zelo dobrodošlo je, če smo nanje pripravljeni in mi vodimo igro, ne pa da nas spremembe ujamejo nepripravljene. Glede tega lahko izgubljamo največ konkurenčne prednosti in si delamo nepotrebne stroške. Zagovarjam pravočasnost in postopnost.

Kaj menite o oddajanju logističnih storitev v izvajanje drugim? Ali ta način v TPV uporabljate?

Zagovarjam premišljen in parcialni outsourcing posameznih segmentov logističnih procesov. Tudi v TPV jih uporabljamo, kot sem že omenil. Če z outsourcingom ustvarjamo vitkejšo in agilnejšo logistiko ob zmanjšanih stroških, potem je to vsekakor smiselno. Outsorcing nam omogoča, da se intenzivneje ukvarjamo s procesi, s katerimi lahko bolj vplivamo na dodano vrednost storitve. Outsourcinga celotne logistike ne podpiram, saj podjetje tako postane odvisno zgolj od partnerja in sčasoma tudi izgubi lastno znanje in nadzor nad procesi, ki so v poslovanju ključni.

Kaj bi na koncu svetovali drugim logistom? Kaj naj bo vodilo pri njihovem delu, da bi postali konkurenčnejši in uspešnejši?

Preprosto vprašanje, žal odgovor ne more biti tak. Z veseljem bi svetoval in jih usmeril, toda preprosto ne vem pravega nasveta. Mogoče lahko svetujem to, da je treba biti nekoliko vizionarski, intuitiven, spremljati, kaj trg oziroma kupci pričakujejo od nas, in ne čakati, da to pred nas postavijo kot zahtevo. Treba jih je prehiteti in jim rešitev ponuditi na pladnju. Vsekakor pa je prihodnost v visoki stopnji informatizacije (digitalizacije) in avtomatizacije.