Tiskane izdaje
Z naložbami v posodobitev proizvodnje in prehod na sodobnejši, visokotehnološki način delovanja industrije, se v Sloveniji ne moremo pohvaliti. Tudi glede digitalizacije oziroma industrije 4.0 je še veliko neznank. V naložbe, kljub krizi, vsa leta največ vlagata Krka in Lek. Lani je intenzivneje začela vlagati tudi Luka Koper in tako bo nadaljevala do leta 2020.
Skupina Krka je lani za naložbe namenila 95,9 milijona evrov. Skupni znesek, ki vključuje tudi prevzete obveznosti za naložbe po že sklenjenih pogodbah, je 158,5 milijona evrov. Vlagali so predvsem v povečanje in posodobitev proizvodnih in razvojno-raziskovalnih zmogljivosti in infrastrukture. Tudi mežiška Tovarna akumulatorjev in baterij (TAB) je lani za naložbe v opremo in nepremičnine porabila 10 milijonov evrov. Letos so v Krki za naložbe namenili 162 milijonov evrov. Podobno je tudi v Leku, saj je njegov lastnik Novartis v družbo do zdaj vložil 1,7 milijarde evrov.
Intenzivnejši naložbeni ciklus so lani zagnali tudi v Luki Koper. Začeli so poglabljati morsko dno ob obali kontejnerskega terminala ter povečevati pretovorne in skladiščne zmogljivosti. Naročili so tudi 12 novih dvigal in nekatera med njimi so že v pristanišču. Do leta 2020 načrtujejo za 235 milijonov evrov naložb samo na tem terminalu.
Čedalje močnejša konkurenca severnojadranskih pristanišč
Zaradi nenehnega povečevanje prometa in konkurence severnojadranskih in drugih pristanišč mora Luka Koper vlagati v posodobitev prekladalnih in skladiščnih zmogljivosti, v podaljšanje pomolov, poglabljanje morskega dna in posodobitev druge logistične opreme. V prvi polovici leta so v koprskem pristanišču pretovorili 11,3 milijona ton blaga, kar je za šest odstotkov več kot v istem času lani. Pretovor je bil večji pri vseh blagovnih skupinah, najbolj, skoraj za četrtino, pri avtomobilih.
V Luki Koper so v prvih šestih mesecih za naložbe namenili 27,9 milijona evrov, kar je trikrat več kot v prvem polletju lani. Nadaljevali so tudi gradnjo treh novih rezervoarjev na terminalu za tekoče tovore ter novih železniških tirov in mostu čez preliv za potrebe kontejnerskega terminala. Začeli so dograjevati polnilnice za tovorna vozila na terminalu za tekoče tovore, reorganizirati skladiščne bloke na kontejnerskem terminalu za polne in prazne kontejnerje (depo) ter graditi proge za nova dvigala RMG.
Nova tehnologija pretovora kontejnerjev
Posamezno dvigalo RMG je težko 300 ton, poganja pa ga elektrika, zato je manj hrupno in ne povzroča emisij. Nova dvigala, prihodnje leto se jima bo pridružilo še tretje, bodo omogočala veliko povečanje produktivnosti na kontejnerskem terminalu, saj bodo manipulacije potekale hitreje kot s sedanjo mehanizacijo.
Kontejnerizacija se povsod po svetu hitro povečuje
Nova dvigala se bodo premikala po posebej zgrajenih tirih in bodo namenjena nakladanju in razkladanju vagonov. Dvigala so hitrejša in zmogljivejša ter bodo omogočala prekladanje zabojnikov na več vlakovnih kompozicijah hkrati. V Luki Koper so zato zgradili tudi dva dodatna tira na kontejnerskem terminalu, obstoječe tri pa so podaljšali. Poleg novih tirov je treba na novo postaviti močnejšo električno infrastrukturo: nadgraditi transformatorsko postajo in izdelati novo kabelsko omrežje. Dela bodo končana do konca leta.
Spremembo tehnologije dela jim narekuje povečanje pretovora kontejnerjev, ki se je v zadnjih osmih letih povečal za 158 odstotkov. Kontejnerizacija blaga se namreč povsod po svetu povečuje, zato vsi največji svetovni ladjarji naročajo vse večje kontejnerske ladje, vsa svetovna pristanišča pa največ investirajo prav v kontejnerske terminale.
Čim prej gradbeno dovoljenje za podaljšanje prvega pomola
»V Kopru si ne moremo privoščiti, da bi zaostajali za konkurenco. Samo v kontejnerski terminal bomo do leta 2020 vložili več kot 230 milijonov evrov. Podaljšanje prvega pomola, dodatne skladiščne površine in nova, zmogljivejša mehanizacija so ključne strateške naložbe družbe, če hočemo ohraniti primat v Jadranu,« je prihod novih mostnih dvigal RMG komentiral predsednik uprave Dragomir Matić. Nove zmogljivosti na kontejnerskem terminalu bodo Luki Koper omogočile, da bo do leta 2020 lahko pretovorila načrtovanih 1,3 milijona zabojnikov na leto.
V Luki Koper bodo naložbe nadaljevali. Pri tem je ključno, da čim prej dobijo gradbeno dovoljenje za podaljšanje prvega pomola za sto metrov. »To je strateška naložba, od katere bo odvisen nadaljnji razvoj pristanišča,« pravi Matić, ki je napovedal tudi skorajšnji začetek gradnje večnamenskega skladišča na drugem pomolu, ki bo služil terminaloma za sipke in generalne tovore. To bo pomembna pridobitev, saj v zadnjih desetih letih ni bilo zgrajeno nobeno zaprto skladišče, pri tem pa je povpraševanje preseglo obstoječe zmogljivosti.
Koprsko pristanišče je v obdobju 2007–2015, v primerjavi z največjimi evropskimi kontejnerskimi terminali rastlo hitreje, od leta 2010 pa je tudi največje pristanišče za pretovor zabojnikov v severnem Jadranu. To potrjujejo tudi podatki prvih šestih mesecev letošnjega leta, ko so v koprskem pristanišču pretovorili 423.265 kontejnerskih enot (TEU) in dosegli 7,5-odstotno rast v primerjavi z lanskim primerljivim obdobjem. V prvem polletju so povečali pretovor na vseh terminalih. Pretovor avtomobilov se je povečal za 25 odstotkov, tekočih tovorov je bilo 13 odstotkov več, generalnih tovorov štiri odstotke, sipkih in razsutih tovorov pa odstotek več.
Z novimi dvigali
Posamezno dvigalo je težko 142 ton, poganja pa ga elektrika, zato je do okolja prijaznejše od sedanjih, saj je manj hrupno in ne povzroča emisij plinov. Gre za nekoliko večja dvigala od sdanjih, ki jih imajo v Luki Koper, saj bodo lahko zlagala sedem kontejnerjev v vrsto in pet v višino. Nova dvigala, ki lahko dvignejo malo več kot 40 ton teže, bodo omogočila povečanje produktivnosti kontejnerskega terminala, saj bodo po novem razpolagali z 22 dvigali RTG.
Projekt prenove kontejnerskega terminala
Naložbe v novo opremo in zmogljivejšo mehanizacijo so del širšega projekta prenove kontejnerskega terminala in povečanja kapacitet za pretovor kontejnerjev, ki vključuje tudi podaljšanje prvega pomola, gradnjo novih tirov in pridobitev dodatne skladiščne površine. Luka Koper je za naložbe v prvem polletju namenila 27,9 milijona evrov.
Nadaljevali so tudi gradnjo treh novih rezervoarjev za potrebe terminala tekočih tovorov na drugem pomolu (vsak rezervoar ima zmogljivost 20.000 kubičnih metrov), gradnjo novih železniških tirov in novega mostu čez preliv za potrebe kontejnerskega terminala ter prekritje kasete na čelu pomola II za potrebe povečanega pretovora avtomobilov. Začeli so dograjevati polnilnico za tovornjake na terminalu za tekoče tovore, naložbe na kontejnerskem terminalu za polne in prazne kontejnerje (depo) ter graditi že omenjene proge za nova mostna dvigala RMG.
Prihodnje leto še večji
Sedanja štiri post-panamax dvigala, s katerimi pretovarjajo ladje z zmogljivostjo do 8000 TEU, dosegajo namreč le do 18 zabojnikov v širino in devet zabojnikov v višino nad ladijskim krovom, novi dvigali pa bosta omogočali delo na ladjah, ki v širino lahko sprejmejo do 24, v višino pa 11 kontejnerjev. Novi super post-panamax dvigali STS bosta začeli obratovati predvidoma junija prihodnje leto. Po podaljšanju prvega pomola še za sto metrov bodo v Luki Koper naročili še dve dvigali STS.
