Tiskane izdaje
Koper – Predstavniki prihodnje občine Ankaran bodo naredili vse, da državni prostorski načrt za Luko Koper, ki ga je Pahorjeva vlada sprejela junija lani, ne bo uresničen. Pripravili so idejne zasnove, ki ne predvidevajo tretjega pomola, temveč odkop kopnega in ureditev novih morskih bazenov v zaledju.
Da so naročili idejni projekt, po katerem bi povsem drugače razvijali koprsko pristanišče, je včeraj potrdil Gregor Strmčnik, predsednik sveta KS Ankaran. »Podrobnosti projekta vam ne morem razlagati, ker ga želimo najprej predstaviti ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Veljavni DPN je strokovni zmazek, saj načrtuje razvoj na več desetletjih starih temeljih. Ankarančani ne oviramo razvoja Luke Koper, na vsak način pa se bomo borili proti tretjemu pomolu, ker ni potreben. Imeli smo 54 pripomb na DPN in niti ene niso upoštevali. Naši predlogi so bolj napredni in temeljijo na tem, da ne smemo nasipati morja, temveč odkopati kopno in zagotoviti več pomolov tudi v bazenih v notranjosti pristanišča. Nesprejemljivo je, da so sedanji pomoli hkrati skladišča. Pomole bi morali uporabiti zgolj za pretovarjanje, tovor pa skladiščiti v zaledju, tudi na Krasu,« je dejal Strmčnik. Na vprašanje, kam bi odlagali izkopan mulj iz bazenov v zaledju pristanišča, nam je odgovoril, da projekti niso tako podrobni.
DPN je Luko Koper stal tri milijone
Luka Koper je za izdelavo DPN namenila tri milijone evrov, strokovne podlage so izdelovale številne strokovne ustanove, obravnavali so jih številni državni organi v času vsaj dveh vlad: prejšnje Janševe in Pahorjeve. Predlog DPN je vlada pred sprejetjem poslala v obravnavo tudi italijanski državi. V sedanji slovenski vladi je kar veliko dvomov o položaju in razvoju koprskega pristanišča, vendar resorno ministrstvo za infrastrukturo in prostor še ni jasno predstavilo svojih stališč in usmeritev. Čeprav so zanikali, da bi pripravljali logistični holding, kot ga je hotela izsiliti Pahorjeva vlada, povezovanje Luke Koper in Slovenskih železnic še ni povsem odpisano. Razvoj pristanišča je proučila nizozemska družba MTBS in predlagala, da bi kontejnerje pretovarjali na prvem pomolu, ki bi ga morali preurediti v zaledju, a o tej možnosti državne službe še niso pridobile mnenja koprske občine. Največ neznank je pri drugem tiru, brez katerega je vsak razvoj pristanišča nesmiseln.
Tretji pomol odpisan?
Minister Zvone Černač je v Pogledih TV Slovenija v zvezi z drugim tirom dejal: »Če bi začeli drugi tir graditi, kot je bilo načrtovano, bi bil končan leta 2022, pet let prepozno za Luko Koper. Zato bo povečanje pretovornih zmogljivosti urejeno drugače. In to do leta 2017, če bom jaz še vsaj eno leto minister.« Na naše dodatno vprašanje, kako bo pretovor v pristanišču urejen drugače, ni odgovoril. Vemo le, da bi kontejnerje pretovarjali na prvem pomolu, tretjega pa po tej formuli sploh ne bi bilo treba graditi.
Ker je minister Černač poudaril, da je bilo za drugi tir v tej finančni perspektivi predvidenih »le 50 milijonov evrov«, smo ga pred dnevi prosili, da ta podatek pojasni. V medijih je bila namreč že večkrat objavljena povsem drugačna in bolj logična številka, da je za razvoj železniške infrastrukture predvidenih 449,5 milijona evrov iz EU. Na ta znesek se je opiralo tudi prejšnje ministrstvo, ko je zatrjevalo, da bi lahko iz evropskih sredstev zagotovili več kot polovico denarja za drugi tir.
Z ministrstva za infrastrukturo smo prejeli le odgovor, da iz tega naslova nismo izgubili nobenih sredstev. »Predvidenih 54,3 milijona evrov za gradnjo nove železniške povezave Divača–Koper bo prerazporejenih na druge projekte modernizacije železniške infrastrukture. Če denarja ne bi pravočasno prerazporedili, bi bil izgubljen, ker projekt drugega tira ni bil pripravljen do izvedbe. Tudi po prerazporeditvi bo za modernizacijo železniške infrastrukture porabljenih malo manj kot 450 milijonov evrov,« je dejal minister, ki pa ni pojasnil, kaj zares ovira napovedani začetek gradnje drugega tira v tem ali prihodnjem letu.
