Mala in srednja podjetja imajo v Sloveniji večjo vlogo kot drugje v EU

Poročilo evropske komisije ugotavlja, da bi bilo podjetniško okolje lahko precej obetavnejše, če slovenska MSP ne bi imela težav pri financiranju.

Objavljeno
03. oktober 2014 11.34
Damjan Viršek, gospodarstvo
Damjan Viršek, gospodarstvo

Neapelj - Pri izboljševanju podjetniškega duha v okviru meril evropskega „Akta za mala podjetja" se Slovenija uvršča v povprečje držav EU, ugotavlja danes objavljeno poročilo evropske komisije. Na področju okolja Slovenija pozitivno izstopa, na področju odzivnosti uprave in dostopa do financiranja pa izraziteje zaostaja za povprečjem EU.

Dostop do financiranja je trenutno ključna težava za slovenska MSP, zaradi kreditnega krča je še posebej težavno financiranje s posojili. Medtem, ko se je delež zavrnjenih vlog za posojila v zadnjih šestih letih zmanjšal (analizirali so obdobje 2008 do 2013), se je delež MSP, ki čutijo poslabšanje pripravljenosti bank za zagotavljanje posojil, izredno povečal in je z 42 odstotki med največjimi v EU, ponazarja poročilo. Vse več MSP pa navaja tudi težji dostop do javne finančne podpore.

Slovenska mala in srednja podjetja so nekoliko boljša od povprečja tega sektorja v EU, ko gre za internacionalizacijo poslovanja. Kljub upravnim postopkom, ki so pri uvozu in izvozu v Sloveniji zahtevnejši (na primer pri številu potrebnih dokumentov), naša MSP izvažajo več in pogosteje od „kolegov" v EU. Delež MSP v proizvodnji, ki izvažajo  na trge izven EU, je skoraj za polovico večji kot v EU. Tudi trgovinska aktivnost znotraj EU je napovprečna, saj več kot eno podjetje od petih prodaja v članice EU, skoraj dve od petih pa iz njih uvažata. V obeh primerih se je delež v zadnjih letih nekoliko povečal, hkrati pa močno presega povprečja v EU.

Področje, kjer je slovensko podjetništvo dobilo najboljšo oceno, je okolje. Pri nas kar 37 odstotkov MSP ponuja ekološke poizvode ali storitve, medtem ko je evropsko povprečje 22 odstotkov. So pa ekološko usmerjena podjetja le redko specializirana in občajno večji del prometa še vedno ustvarijo v „klasičnih" dejavnostih.

V analizirane podatke je evropska komisija zajela nekaj manj kot 116.000 podjetij, ki zaposlujejo 558.000 ljudi (od tega MSP 406.000). Analiza ne vključuje podjetij v kmetijstvu in gozdarstvu ter pretežno netržnih storitvenih dejavnosti, zato podatki niso vedno primerljivi s tistimi, ki jih objavljajo pri nas. Po podatkih Ajpesa, na primer, je v Sloveniji 131.000 poslovnih subjektov.

Po oceni študije EU mala in srednja podjetja v Sloveniji zaposlujejo 72,7 odstotka ljudi in ustvarijo 63 odstotkov dodane vednosti, kar je obakrat izrazito več od povprečja EU (66,9 oz. 58,1 odstotka). Nadpovprečno veliko imamo MSP, ki se ukvarjajo s proizvodnjo (ustvarijo 29 odstotkov vse dodane vrednosti MSP, v EU le 21). 

Na razmere v sektorju MSP je specifično vplivalo tudi obdobje gospodarske krize. Po letu 2008 se je število malih in srednjih podjetij sicer povečalo za osem odstotkov, hkati pa sta se v istem obdobju zmanjšali tako zaposlost kot dodana vrednost. Gospodarske razmere v letu 2014 se izboljšujejo, vendar študija ocenjuje, da bo do leta 2015 število zaposlenih v MSP zmanjšalo še za 3,4 odstotka, za približno odstotek pa naj bi se povišala dodana vrednost.