Mala podjetja so donosna, ker so lastniki varčni

Ljubljana – Družinska podjetja predstavljajo 83 odstotkov podjetij v Sloveniji in so tako gonilna sila gospodarstva. Glavni elementi njihovega uspeha so novi in kakovostni izdelki in storitve ter drugačna znanja in spretnosti, ugotavlja raziskava svetovalne hiše Ernst & Young in Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Tipično družinsko podjetje pri nas ima manj kot 50 zaposlenih, ustvarja letne prihodke do štirih milijonov evrov, deluje več kot 20 let, vodi pa ga prva ali druga generacija lastnikov. Delujejo v različnih panogah. Najpomembnejša so trgovina na drobno in debelo (19 odstotkov podjetij), gradbeništvo (19 odstotkov) in proizvodnja industrijskih dobrin (17 odstotkov). So donosna (donosnost prodaje 3,6 odstotka, donosnost sredstev 4,2 odstotka, donosnost kapitala 6,1 odstotka) in internacionalizirana (16,9 odstotka). Raziskava, ki je nastala na podlagi anketiranja 360 podjetij poleti 2015, tudi pove, da pri večini finančnih kazalnikov ni velikih razlik med družinskimi in nedružinskimi podjetji. Najpomembnejša je v stroških dela na zaposlenega (v družinskih podjetjih 22.544 evrov in v nedružinskih 28.654 evrov).

Družinska podjetja ponavadi vodi prva (58 odstotkov) ali druga generacija (37 odstotkov), le pet odstotkov jih vodi tretja ali mlajša generacija. Ker so bila podjetja v zasebni lasti v večjem obsegu mogoča le od uvedbe tržnega gospodarstva v začetku 90. let 20. stoletja, to pomeni, da so tretja ali mlajše generacije lastnikov veliko manj pogoste. Zanimivo je, da je to skladno s povprečjem v zahodni Evropi in severni Ameriki, kjer ponavadi manj kot desetina družinskih podjetij preživi tretjo generacijo, ugotavljajo avtorji raziskave.

Večina menedžerjev družinskih podjetij je moških, izkušenih, večinskih lastnikov podjetja, ki so imeli aktivno vlogo pri njegovi ustanovitvi. Kljub temu je na najvišjih menedžerskih položajih družinskih podjetjih kar 38 odstotkov žensk. Velik delež menedžerjev družinskih podjetij ima starše s podjetniškimi izkušnjami, odraščali so v okolju družinskega podjetništva in imajo za vzornike podjetnike.

Tokratna raziskava se je ukvarjala tudi s prenosom upravljanja družinskih podjetij na naslednjo generacijo. Ključni dejavniki uspešnega prenosa so ocena zmožnosti, zgodnji začetek, zagotavljanje kontinuitete ter pošteno in enakopravno obravnavanje posameznikov. Menedžerji so ponavadi izključno družinski člani, relativno majhen je odstotek vodilnih zaposlenih, ki to niso. Njihovo lojalnost lastniki zagotavljajo predvsem z večjo udeležbo in sodelovanjem pri odločanju, obravnavanjem posameznika kot družinskega člana in z nefinančnim nagrajevanjem.

Med možnostmi financiranja družinska podjetja ponavadi najprej uporabijo zadržani dobiček in bančna posojila. Finance za prestrukturiranje uporabljajo predvsem za nove tehnologije, rast na obstoječem trgu, inovacije, nove izdelke in nove trge. Davčne zadeve v družinskih podjetjih običajno urejajo zunanji izvajalci, notranji računovodski oddelek ali zunanji svetovalec. Družine se lahko izognejo precejšnjemu znesku davčnih obveznosti s proaktivnim davčnim načrtovanjem, vendar so manj agresivne pri izogibanju davkov, kot to velja za nedružinska podjetja, ugotavlja raziskava.