Mariča Lah, predsednica TZS: Bodimo modri, da ne odženemo kupcev

Ljubljana – Mariča Lah bo sredi prihodnjega leta končala drugi mandat predsedovanja Trgovinski zbornici Slovenije (TZS). Danes bo na Strateški konferenci o trgovini skupaj s soorganizatorji in z gosti govorila o enem ključnih razvojnih vprašanj dejavnosti: kako razvijati kompetence in veščine, ki jih bo od delavcev v trgovini zahtevala digitalizacija. Pogled naprej pa ni edina dilema trgovcev. Ta hip se domala vsa Slovenija ukvarja z nedeljskim obratovalnim časom.

Pravzaprav je razprava o njem ta hip celo preglasila razvojno naravnane trgovinske teme, zato v pogovoru z Maričo Lah nikakor ne moremo mimo nedeljskega dela v trgovini.

Iz odzivov trgovcev na predlog nepovezanega poslanca Andreja Čuša bi lahko sklepali, da so se razmere na trgu spremenile, da so trgovci svoje nekdaj skrajno liberalne zahteve ublažili v prid racionalnosti. Kakšno je stališče TZS do novele zakona o trgovini, kot jo je predlagal Andrej Čuš?

Upravni odbor smo sklicali prav zato, da bi se opredelili do tega predloga. Pred tem smo s pomočjo mednarodnega pravnega strokovnjaka analizirali besedilo in izkazalo se je, da očitno krši tri ustavna načela: enakosti pred zakonom, svobodne gospodarske pobude ter poštene in svobodne konkurence. V razpravi se je izoblikovalo enotno mnenje, da konkretnega predloga ne podpremo. Soglašali pa smo, da je nastopil trenutek, ko je treba skupaj s socialnimi partnerji, sindikatom trgovine, pregledati naša določila v kolektivni pogodbi glede delovnega časa – to je časa, ki ga delavec prebije na delovnem mestu – in posledično obratovalnega časa. Sklicali smo stalno pogajalsko skupino za kolektivno pogodbo in tam odprli vsa ta vprašanja, poleg ostalih, ki smo jih obravnavali na pobudo sindikatov.

Zakaj je problematika obratovalnega časa po več kot desetletju spet aktualna? Na sindikatu pravijo, da zato, ker so ljudje izgoreli, ker manjka 8000 prodajalcev.

Razmere so se spremenile. Ne takoj na začetku krize, ampak veliko kasneje. Problem je eskaliral, ko so se odprle nove zaposlitvene možnosti, tudi v industriji. Težko ocenim, kolikšen je ta trenutek manko prodajalcev, a dejstvo je, da jih primanjkuje. Kot zbornica smo podprli prizadevanja gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, da bi Slovenija odprla prost pretok delovne sile s sosednjimi državami, pa ministru ni uspelo. Režim z omejitvami s Hrvaško je bil celo podaljšan. Delavci, ki so voljni delati denimo na mestu blagovnega manipulanta, v servisnih službah, gredo naprej v Avstrijo, Slovenija pa nima kadra za delo v trgovini.

Je averzija slovenskih delavcev posledica nizkega, kot pravijo sindikati, sramotnega plačila ali izgorelosti zaradi podzaposlenosti, absentizma?

Kot mi pripovedujejo trgovci, plača ni na prvem mestu med razlogi za to, da delavci odhajajo iz trgovine. Prvi je delovnik, posebej v živilski in nekaterih drugih trgovskih panogah, a ta problem je prisoten tudi v transportu, zdravstveni dejavnosti, turizmu. Slovenija je pač v celoti turistična destinacija, zato mora imeti vse te servisne službe, jih razvijati.

No, s sindikatom se vendarle pogajate tudi o dvigu plač, ki so res nizke?

To je stalen proces. Spomladanska pogajanja smo sklenili z dogovorom o dvigu plač. V prvem koraku so se plače za najbolj zasedene plačne razrede dvignile s septembrom za 2,5 odstotka, za enak odstotek pa se bodo še marca 2018. Če bi bil problem obremenitve delavcev, izčrpanosti in izgorelosti tako očiten, bi sindikat gotovo že v pomladnih mesecih, med pogajanji o plačah, izpostavil to problematiko, pa je ni.

Če pravite, da je poglavitni problem delovnik – kako bi ga vi reševali? Ali bi omejili nedeljski in praznični obratovalni čas?

Na nek način zagotovo. Za razliko od politike pa menimo, da bi bilo to možno zgolj s spremembo kolektivne pogodbe dejavnosti, ne s spremembo zakona o trgovini. Pod pogojem seveda, da vsebina še ni tako daleč spolitizirana, da jo bo politika pograbila zato, da se z zakonom postavi pred volivci. V zbornici delamo po obeh tirnicah. Če bo šla novela zakona naprej – kot kaže, naj bi jo amandmajsko dodelali na gospodarskem ministrstvu –, bomo vključeni kot socialni partnerji. Poglavitno je, da smo pri pripravi zakona dovolj modri, da ne bomo odgnali slovenskih kupcev v tujino, prizadeli turizma, pa tudi, da bodo koristi in bremena nove ureditve enakomerno porazdeljeni med vse gospodarske subjekte.

Mar ne bi ukinitev nedeljskega dela zmanjšala prihodka trgovine in posledično tudi delavskih plač?

Izkušnje kažejo, da se okoli 80 odstotkov nedeljskega prometa prenese na druge dni, nekaj pa se ga izgubi. Verjetno bi se to poznalo tudi na plačah, božičnicah in drugih nagradah. Dozdaj tega sicer nismo izpostavljali, ampak če se bo zaradi krčenja obratovalnega časa pomembno skrajšal tudi delovni čas, ni izključeno, da bo kje kak delavec odveč – kljub sedanjemu pomanjkanju delovne sile.

Medtem ko manjka osnovnega trgovskega kadra, prodajalcev, boste na strateški konferenci govorili o kadrovskih izzivih prihodnosti, o novih potrebnih kompetencah. Z nekaj cinizma bi rekli: razpredate o porschejih, v garaži pa niti fičkov nimate.

Delovne sile tega profila manjka danes. A stvari se hitro spreminjajo. Tako kot diskusija o obratovalnem času tudi razprava o pomanjkanju delovne sile čez dve leti ali še prej sploh ne bo več potrebna. Na konferenci želimo opozoriti, da je treba kadre in izobraževanje prilagoditi in opozoriti izobraževalni sistem, da mora slediti spremembam. Trgovina je storitev, tako kot gostinstvo. Težko si predstavljamo, da bi nas stregel robot. Trgovina se bo digitalizirala, robotizacije pa ne pričakujem tako kmalu. Tu bo kader, ki obvlada pristen odnos s strankami, še kako potreben tudi v prihodnje. Je pa vprašanje kompetenc, profila, znanja, pripravljenosti za spremembe in izobraževanje.

Potrošniške navade se spreminjajo, zadržanost potrošnika pa niti trgovini niti gospodarstvu ne ustreza. Kaj storiti?

Kriza je potrošnika naredila racionalnega. Njegovi depoziti na bankah so enormno visoki, a kljub temu ne troši kot pred krizo. Ne glede na dvig standarda in BDP bo še naprej ostal previden, premišljen. Za pospeševanje potrošnje je bilo storjenega premalo. Naša kupna moč je bila leta 2008 na 91 odstotkih evropskega povprečja, zdaj pa že dve leti stojimo na 83 odstotkih. Za vlado bi to moral biti alarm za takojšnje ukrepanje. Potrošnjo bi morala spodbuditi denimo z ugodnimi krediti, subvencijami za npr. energetsko prenovo stavb, za električna vozila. Ti koraki so izjemno počasni in razkorak v kupni moči se še povečuje.

V TZS že dolgo opozarjate, da je treba razbremeniti gospodarstvo, odpraviti administrativne ovire. Kje smo?

Tam, kjer smo bili. Mini davčna reforma je bila prelaganje iz levega v desni žep, celotno razbremenjevanje je plačalo gospodarstvo prek dviga davka na dohodek pravnih oseb. Smer je bila prava, a se ne sme tu ustaviti. Napredek je sicer, da vlada priznava, da je pri nas obremenitev plač višja kot v EU. Pričakujemo torej razbremenitev plač in primerno obremenitev premoženja, razbremenitev nagrad ob koncu leta, pa tudi, da bi trgovina dobila enak status z drugimi dejavnostmi, kar zadeva olajšave pri investiranju. S tem bi močno izboljšali poslovno okolje.

Zbornica uresničuje svoje interese tudi skozi udejstvovanje v državnem svetu. Kako kot državna svetnica ocenjujete vlogo in delo državnega sveta?

Državni svet je edini most do različnih javnosti – za razliko od državnega zbora, ki deluje izključno po politični logiki. Trudimo se odpirati probleme, ki so blizu interesnim skupinam, ki jih zastopamo. V tem sklicu smo obravnavali izjemno veliko različnih tem, gospodarskih, pravnih, zdravstvenih, infrastrukturnih. Vprašanje pa je, ali sta bila uspešnost in vpliv sorazmerna z vloženo energijo. Menim, da bi bilo nujno povečati težo državnega sveta, in to brez spremembe ustave. Skozi poslovnik državnega zbora bi morali dopustiti takoimenovano ponovno odločanje; to pomeni, ne da zavrnemo celotnega zakona kot pri vetu, ampak da odpremo samo moteči člen, za katerega menimo, da bi ga bilo mogoče izboljšati. O tem smo se dogovarjali skozi ves mandat, a nismo dosegli soglasja. Treba bo vztrajati.

Bližajo se volitve v državni svet. Boste vztrajali tudi v novem mandatu?

V okviru kvote delodajalskih organizacij me je predlagala TZS. Ne prav z navdušenjem, a na željo trgovcev in z veliko odgovornostjo sem privolila v kandidaturo.