Marko Šter, Telemach: Milijoni evrov za oglaševanje, učinek pa boren

Kljub nenehnim oglasnim akcijam je prehodov naročnikov mobilne telefonije malo, je povedal direktor Telemacha.

Objavljeno
08. oktober 2012 21.26
Slovenija, Ljubljana, 25.September2012, Portret Marko Šter, direktor Telemach. Foto: Igor Zaplatil/Delo
Matjaž Ropret, gospodarstvo
Matjaž Ropret, gospodarstvo
Ljubljana – Telemach je poleti kot zadnji od slovenskih fiksnih operaterje vstopil v mobilno telefonijo, na nekaterih drugih področjih (mobilna TV, programi HD) pa novosti uvaja kot prvi. Kaj se dogaja na trgu, kako se odzivajo naročniki in kaj pričakuje v prihodnje, smo povprašali direktorja podjetja Marka Štera.


Kakšni so bili rezultati poletne akcije, ko ste prenovili naročniške pakete?

Odlični. Na te pakete je prešlo od osem do deset tisoč naročnikov, težko pa rečem, koliko je bilo novih.

Ali to za vas ne pomeni manjših prihodkov? Če so naročniki prepoznali prednosti novih paketov, to verjetno pomeni, da zdaj plačujejo manj.

Nič hudega. Mi delamo dolgoročno. Tisti naročniki, ki najprej prepoznajo prednosti nove ponudbe, so verjetno tudi najbolj občutljivi in gledajo druge ponudbe. Ko jim ponudimo nekaj takšnega kot letos poleti, ostajajo z nami.

Če gledamo četrtletna poročila Agencije za pošto in elektronske komunikacije, vidimo, da je prehajanja med operaterji dokaj malo. Tržni deleži se v vsem četrtletju ali celo v vsem letu spremenijo za komaj nekaj desetink odstotnih točk.

Dobro opažanje. Operaterji vsako leto zapravimo na kupe denarja za oglaševanje, akcije, popuste, učinek pa je zelo boren. To pa počnemo zato, ker imamo na trgu operaterja, ki mu dobičkonosnost in sploh zdravo poslovanje ne pomenita nič. Naročniki se premikajo sem in tja, marsikdo pa nazadnje ugotovi, da je pri drugem operaterju storitev slabša, in se vrne nazaj.

Kdaj pričakujete, da se bodo razmerja na trgu spremenila, da bo morda konec tega, kakor pravite, čudnega obdobja?

Morda že konec leta, ko bomo pokazali svoje bilance. Ne predstavljam si, da bi kateri koli lastnik toleriral ustvarjanje izgube. Treba bo tudi vrniti bančna posojila. Vračati pa jih je mogoče samo iz pozitivnega poslovanja. In to mora biti zelo pozitivno, da lahko vrneš sto milijonov. Poleg tega je negotova prihodnost bakrenega omrežja, mislim, da tehnologija xDSL umira. Edina alternativa pa so zmogljivejša omrežja, optična in hibridna, kot je naše. Ali so konkurenčna podjetja tako močna, da bodo lahko hitro gradila optična omrežja? Da in ne. Gradnja novega omrežja, kakršnega koli, je tako draga, da lahko stoji zgolj na trdnih ekonomskih temeljih. Treba je prodajati storitve po takšnih cenah, da je to gradnjo mogoče financirati.

Niti vi marsikje niste prisotni ali pa najemate Telekomovo bakreno omrežje. Imate kakšne načrte za večje širitve omrežja?

Imamo načrte, vendar ne za hitro, nepremišljeno ekspanzijo. Gledamo, kje so ta področja, in vsako leto vložimo nekaj milijonov evrov tako v novogradnje kot v prenovo obstoječih omrežij. Ogromno pa smo vložili tudi v poslovni sektor. Že prej smo imeli povezavo Dunaj–Maribor–Ljubljana. Zdaj pa smo zgradili še povezavo Zagreb–Sarajevo–Beograd in povezavo čez Madžarsko nazaj do Dunaja. Podjetji Telemach Bosna in SBB Srbija imata iste lastnike kot mi, zato iz tega lahko dosegamo sinergije. Podjetjem, ki delujejo v regiji, želimo ponuditi kompletno storitev in jih prepričati, da se preselijo k nam.

Trdite, da tehnologija xDSL umira. Čemu?

Mislim, da 50 odstotkov naročnikov na xDSL sploh ne more spremljati programov HD, večina drugih pa samo na enem televizorju. Pri nas je teh programov že 25 in ves čas dodajamo nove. Prepričani smo, da je to ena od naših glavnih prednosti. Poleg tega xDSL ne prenese stomegabitnih internetnih hitrosti.

Kljub domnevnim prednostim kabelske televizije, ki jih vseskozi poudarjate, ta nenehno izgublja. Zdaj ima že manjši tržni delež kot IP TV. Je vzrok v vašem slabem delu, da ljudem ne znate predstaviti svojih prednosti, ali kje drugje?

Podatek drži, vzrok pa je drugje, ne pri nas. Glavni vzrok je to, da je v Sloveniji še vedno več kot 60 kabelskih operaterjev. Za nekega majhnega operaterja je skoraj znanstvena fantastika imeti takšno ponudbo, kot jo imamo mi, pa že mi težko sledimo vsem trendom, ki jih postavljajo svetovni kabelski velikani. Da bi mali operater ponujal mobilno televizijo, dodajal programe HD, video na zahtevo, digitaliziral omrežje in prenavljal omrežje, je skoraj nemogoče. V tej statistiki se kaže predvsem to, da izgubljajo mali operaterji.

Nimate pa načrtov prevzeti še koga od teh?

Imamo. To je naša strategija že od leta 2000, saj smo kabelski operaterji le konsolidirani lahko primerna konkurenca. Ni skrivnost, mi prevzemamo vse, ki se želijo prodati. Vendar zdaj aktivnih pogovorov o tem ni. Ena od težav je to, da so lastniki majhnih kabelskih operaterjev navezani na 20 ali več let dela. Od tega se je težko posloviti. Potem pa imamo večje operaterje, kjer so bili motivi za vstop na trg skrivnostni. Zdi se mi, da nizkocenovni operaterji dejansko zavirajo razvoj storitev v Sloveniji, ker se tudi drugi moramo malo prilagajati. Sicer bi predvsem s storitvami, ne z infrastrukturo, lažje sledili tujim trendom.

To je zanimivo. Še pred nekaj leti smo za Telemach govorili, da je preveč konservativen, da (pre)počasi uvaja novosti.

Znotraj UPC smo bili najmanjši. Čeprav smo imeli dostop do vseh novosti, da smo vedeli, kaj moramo narediti, smo vedno prišli na vrsto zadnji. In kakšna stvar se pri nas z vidika lastnikov ni izplačala. Z novo lastniško strukturo pa imamo nov fokus.

Kako pa ste zadovoljni z mobilno telefonijo, ki jo ponujate nekaj mesecev?

Mobilna telefonija je zanimiva. Za konkretne ocene je še prezgodaj. Dosegamo interne načrte. Nismo pa pridobili še vseh izkušenj, ki bi jih radi pridobili, predvsem zato, ker so startu sledili počitniški meseci. Do konca leta bi morali pridobiti toliko izkušenj, da bomo lahko sestavili še boljše naročniške pakete.

Česa konkretno niste vedeli?

Veseli smo dejstva, da povpraševanje je. Menim, da je najbolj pogost vzrok za menjavo mobilnega operaterja cena. To bi radi spremenili, ne bi radi gradili na ceni. Videti želimo, kaj bi naročnikom še lahko prineslo dodaten motiv za to, da bi se odločili za našo mobilno storitev. Razvijamo aplikacijo, s katero bi naši naročniki doma klicali prek brezžičnega omrežja (wi-fi), ne mobilnega. Želimo tudi povezati videoproizvod z mobilno storitvijo.

Bi zdaj kaj naredili drugače, če bi imeli še enkrat možnost startati z mobilno telefonijo?

Ne, naredili bi povsem enako. Prepričani smo, da nismo naredili nobene napake, da smo pripravili pregledno in preprosto ponudbo. Zdi pa se mi, da jo moramo morda malo zakomplicirati.

Meni se že zdaj zdi dovolj zakomplicirana. Preveč je različnih možnosti glede na to, kakšen paket vaši naročniki sicer plačujejo.

Morda res. Gre za to, da želimo dati nekaj tistim, ki že zdaj pri nas plačujejo več, druge pa spodbuditi, da namesto ene ali dveh storitev vzamejo trojčka in dobijo ceneje še mobilno telefonijo.

Se ljudje zaradi krize selijo na cenejše pakete?

Da. Na srečo smo že dolgo precej strogi glede neplačevanja, zato zdaj nismo imeli velikega osipa zaradi tega. Naročniki pa so bolj pozorni na ponudbe vseh operaterjev. Veseli nas, da ljudje ne gledajo samo na ceno, ampak prepoznajo tudi druge vidike, kot so klicni center, servisna služba ali ekskluzivne televizijske vsebine, kar dokazujejo tudi podatki Apeka.