Marles postal četrtinski lastnik Gozdnega gospodarstva

Maribor - Družba Marles je z nakupom okrog 25-odstotnega deleža vstopila v lastniško strukturo Gozdnega gospodarstva Maribor. Pri tem ne gre za prevzemanje, je pojasnilo vodstvo Marlesa, temveč za združevanje moči in povezovanje.

Kot je povedal Martin Nose, izvršni direktor krovne Marlesove družbe, sta se ob zaostrenih razmerah na trgih lesno-predelovalne panoge in v pričakovanju sprememb zakonodaje na področju upravljanja z državnimi gozdovi vodstvi Marlesa in Gozdnega gospodarstva (GG) Maribor odločili za poslovno in kapitalsko povezovanje. »Prvi cilj je prilagajanje na spremenjene tržne razmere, obvladovanje stroškov, iskanje sinergij in na koncu boljši tržni rezultat,« je povedal Nose.
Po njegovih besedah je Marles odkupil kontrolni delež GG, v prihodnosti pa ne izključuje tudi možnosti vstopa slednjega v lastniško strukturo katere od Marlesovih lesno-predelovalnih družb. Koliko so odšteli za četrtinski delež, ki so jim ga prodali zaposleni in nekateri poslovni partnerji družbe GG Maribor, Nose ni želel razriti, saj da je to poslovna skrivnost. Omenil je le, da so delnice odkupili po ceni, ki je nekoliko nižja od knjigovodske vrednosti.

O nadaljnjih načrtih je Nose povedal, da želijo vzpostaviti Štajersko-pomurski lesni center; ta naj bi optimalno izkoriščal obstoječe zmogljivosti obeh podjetij, ki se lahko pohvalita s tehnološko usposobljenostjo, znanjem in strokovnim kadrom. K projektu bodo povabili tudi ostale lesno-predelovalne obrate v severovzhodni Sloveniji, je dejal Nose, pri čemer bodo preverili različne organizacijske oblike, od gozdarsko-lesno-predelovalne zadruge in gospodarskega interesnega združenja do pogodbenega konzorcija.

Kot je prepričan Nose, bi takšen lesni center pomenil primerno izhodišče za prilagoditev na načrte države o bodoči organiziranosti v tem sektorju. V pripravi so namreč spremembe zakonodaje, ki bo postavila nove pogoje organiziranosti, če bodo družbe želele kandidirati za koncesijo za upravljanje in koriščenje državnih gozdov, je dejal Nose.
»Za razliko od večine ostalih koncesionarjev mi doslej nismo imeli svoje lastne predelave, zato je čas, da pridemo do te povezave,« je o združevanju z Marlesom povedal direktor GG Maribor Marjan Verdnik. V povezovanju vidijo novo priložnost za GG, ki ima v Mariboru in Murski Soboti okoli 130 zaposlenih, lansko leto pa je ob sedmih milijonih evrov prihodkov poslovalo z izgubo.

Osrednje podjetje poslovnega sistema Marles, to je Marles hiše, je po besedah direktorja Bogdana Božaca lani ustvarilo okrog 15 milijonov evrov prihodkov in leto sklenilo z manjšim dobičkom. Skupaj s hčerinskimi družbami podjetje zaposluje 130 ljudi, proizvodnjo pa ima v Lovrencu na Pohorju in Podvelki na obronkih Pohorja, torej neposredno zraven surovinske baze, ki jo želijo z združevanjem z GG še dodatno izkoriščati.

Mariborsko GG poseka v državnih gozdovih skupaj z Gozdno-lesnim gospodarstvom Maribor med 140 in 150 tisoč kubičnimi metri lesa na leto. Večino so ga doslej prodali domačim žagam. »V Sloveniji ni nujno samo posekati gozdove in ta les prepeljati drugam, ampak smo v podjetju Marles hiše dokaz, da zmoremo iz tega lesa tudi sami po celotni proizvodni verigi narediti izdelke z visoko dodano vrednostjo in jih prodati v tujino,« je dejal Božac.