Med Adrio in občino ni prave kemije

Adria je toliko sanirala poslovanje, da bi bil zdaj idealen čas za vlaganja. Toda načrtom grozi, da bodo neuresničeni.

Objavljeno
06. november 2017 21.44
Gregor Strmčnik Ankaran 5. 10. 2014
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj

Ankaran – Turistično podjetje Adria je v zadnjih letih toliko zlezlo na zeleno vejo, da je odplačalo skoraj vse dolgove in pridobilo bonitetni razred AAA, zato so ga banke pripravljene kreditirati. »Napočil je idealen čas za investicije. Toda občinska uprava, od katere bi pričakovali spodbujanje razvoja, našim ambicijam očitno nasprotuje,« je povedal direktor Adrie Rajko Rešek.

Adria, d. o. o., je imela še leta 2011 ob vsega 3,5 milijona evrov prihodkov več milijonov evrov posojil. V desetih mesecih tega leta pa so ustvarili 5,45 milijona evrov prihodkov, 168.000 prenočitev (več kot v vsem lanskem letu, ko je bila rast tudi 15-odstotna) in imajo le še 700.000 evrov kredita, kolikor ob koncu leta načrtujejo tudi čistega dobička.

»Poslovanje je sanirano. Zato kmalu načrtujemo nove izboljšave v našem naselju. Pripravljen imamo projekt za prenovo 24 apartmajev v kategorijo štirih zvezdic ob Jadranski cesti, za kar bomo namenili predvidoma milijon evrov. Nekaj iz lastnih sredstev, nekaj pa se bomo zadolžili. Kmalu bomo objavili razpis za najugodnejše ponudnike, prenovo bi lahko začeli že prihodnji mesec in jo končali do sredine aprila,« je za Delo povedal Rajko Rešek.

V pričakovanju prostorskega načrta

Prenova 24 apartmajev je samo del veliko širše prostorske in programske zasnove, ki so jo naročili pri Studiu Galeb. »Pripravili smo svoj razvojni načrt, da bi ga vključili v OPN, vendar občina naših načrtov očitno ne upošteva. Dokler OPN ne bo sprejet, so v ankaranski občini ustavljeni vsi gradbeni posegi južno od Jadranske ceste in zanje ni mogoče pridobiti gradbenih dovoljenj. Nujno bi radi izpeljali nekatere posege na osrednjem hotelskem objektu, vendar jih brez OPN ne moremo,« pojasnjuje Rešek.

Po njegovem bi Adria rada poskrbela za razvoj 18 hektarjev velikega območja, kjer bi zgradili hotel s 100 sobami v kategoriji štirih zvezdic superior, povečali bi sedanji velnes z bazenom za 2000 kvadratnih metrov.

Namesto kegljišča bi zgradili kongresni center za 400 gostov, nove restavracijske površine in lokale, poslovne prostore za trgovine in drugo ponudbo. Rešek pravi, da bi na območju kampa namestili približno 40 hišic za glamping, uredili tri kilometre sprehajalne poti ob morju med Sv. Katarino in Študentskim taborom in povečali dva pomola.

Predvideli so celo možnost postavitve podvodnega grebena, ta bi varoval ankaransko obalo pred muljem, ki ga v bližnjem pristanišču dvigujejo ladje. Vse naložbe bi sedanji lastniki težko speljali, saj so ocenjene na najmanj 20 milijonov evrov, tako da bi večino razvoja najverjetneje prepustili novim strateškim lastnikom.

Toda želje bodo po vsej verjetnosti ostale na papirju, saj med vodstvoma hotelskega naselja in občine ni prave kemije oziroma občasno med njima so tudi kratki stiki, kakršen je bil poleti, ko je Adria uvedla plačevanje takse v vrednosti štirih evrov za sprehod psov skozi naselje.

Osnutek OPN predvideva, da bi skozi Adrijin kamp, ki je z zmogljivostjo 1500 gostov največji in najbolj urejen kamp ob slovenskem morju, speljali 50 metrov široko avenijo med centrom Ankarana in morjem. Rešek je prepričan, da ima občina veliko denarja in si lahko privošči po njegovem povsem nelogično razmišljanje o ukinitvi kampa in ureditvi javnih površin namesto turizma. »Smo jim ponudili, da bi speljali pot ob robu našega zemljišča do morja, pa o tem nočejo slišati,« pravi Rešek.

Strmčnik: Komunikacija Adrie nekorektna

Ankaranski župan Gregor Strmčnik pravi, da vodstvo Adrie komunicira zelo nekorektno z javnostjo in daje neresnične podatke. »Zataknili smo se poleti, ko so uvedli pasjo takso, omejevali dostop do obale in za prezimovanje nameščali kamp prikolice na svoja igrišča. To so nagajanja. Urejanje površin južno od Jadranske ceste je stvar OPN. Vse razvojne korake je treba uskladiti s postopki občinskega načrtovanja. Čakamo soglasja državnih služb in sprejetje OPN bo odvisno prav od njihove hitrosti.«

Na vprašanje o načrtovani 50-metrski promenadi do morja pa je Strmčnik odgovoril: »Ne drži, da gre za avenijo, kakršno je gradil nekdanji romunski predsednik Ceausescu. Ta prostor bi bil namenjen javnim programom, ne pa da imajo v kampu havba zabave za tri mesece in na najlepšem delu Ankarana osem mesecev zimovanja za nemške kampiste in prikolice v najlonu. To ne gre. Občina se ne bo pogovarjala z vodstvom hotelskega podjetja, ampak z lastniki. Na račun ukrepov, ki so jih uvedli poleti v Adrii, smo dobili veliko pritožb občanov, ki se niso mogli gibati, kot so bili vajeni,« je povedal Strmčnik.