Med največjimi podjetji naftarji, trgovci, pri nas še farmacevti

Deloittova lestvica: med največjimi podjetji v Srednji Evropi 16 slovenskih podjetij, večinoma »klasičnih«, nič ali premalo inovativnih.

Objavljeno
03. september 2014 20.46
Silva Čeh, gospodarstvo
Silva Čeh, gospodarstvo
Ljubljana – Na Deloittovi lestvici največjih 500 srednjeevropskih podjetij je še vedno tudi 16 slovenskih podjetij, najboljšim je skupna gospodarska stagnacija in nestabilnost. Skrb pa vzbuja spet zelo velik zdrs Slovenije na lestvici globalne konkurenčnosti, saj je končala na 70. mestu med 144 državami.

Na Deloittovi lestvici prvih petstotih na vrhu kraljuje poljski energetski velikan PKN Orlen, ki je lani imel kljub skoraj šestodstotnemu padcu prihodkov, teh še vedno za 27 milijard evrov, na drugem mestu mu sledi tudi v Sloveniji znan madžarski naftni mogotec Mol z dobrimi 18 milijardami prihodkov, že na tretjem mestu pa je češki avtomobilski velikan Škoda z 10,3 milijarde prihodkov. Zanimivo je, da sta se na četrto in peto mesto prebili dve ukrajinski podjetji, Netinvest in DTEK. A že zdaj je jasno, da se bodo prav zaradi krize v Ukrajini poslabšale razmere na tem trgu. V Krki, ki je na 145. mestu med 500 največjimi v Srednji Evropi, razmere v Ukrajini komentirajo tako: »V Krki verjamemo in upamo, da se bodo nestabilne razmere v ruski federaciji in Ukrajini umirile.«

Na lestvici 500 največjih je na zavidljivo visokem mestu slovenska naftna družba Petrol, ki si je v teh negotovih časih položaj celo izboljšala za štiri mesta in končala na 28. mestu največjih srednjeevropskih družb. Med prvimi sto mu šele na 51. mestu sledi skupina Mercator. Potem pa se do petstotega mesta razporedijo še skupina HSE, PS Mercator, skupine GEN-I, Gorenje, Krka, Telekom, Lek, Spar Slovenija, Tuš Holding, OMV Slovenija, GEN Energija, Sij, Revoz in Engrotuš.

Povprečna rast prihodkov petstotih družb iz Deloittove lestvice je bila leta 2013 zgolj triodstotna, tretje leto zapored se družbe spopadajo z zniževanjem dobička, je ob predstavitvi lestvice dejala Sanja Savič, vodja Deloitte Legal. Tudi letos je na lestvici največ, kar tretjina, poljskih družb, sledijo češke, madžarske in ukrajinske družbe, slovenskih je na lestvici skupaj okoli 3,5 odstotka. Sanja Savić je dejala: »Največje povečanje družb na lestvici je uspelo družbam iz Romunije, kar šest novih, zmanjšalo pa se je število družb iz Slovenije in Madžarske.« Največji naskok je tako uspel prav romunski družbi Ford Romunia, in sicer za 260 mest navzgor, medtem ko je, na primer, slovenski Revoz zdrsnil za 120 mest navzdol: kot navajajo zaradi slabe prodaje Twinga in neuspelega modela Wind. Petstoterica uvrščenih največjih srednjeevropskih družb skupaj zaposluje 3,3 milijone ljudi, njihovi skupni prihodki pa 712 milijard evrov, čeprav so se v primerjavi z letom 2012 za skoraj polovico zmanjšali; navzdol seveda.

Slovenska četica med Top 500


Slovenska podjetja na lestvici petstotih se sicer porazgubijo, a že med 50 največjimi na območju nekdanje Jugoslavije (glej tabelo) še vedno zavzemajo razmeroma visoka mesta. Stanje v gospodarstvu se odslikava tudi na lestvicah najboljših bank in zavarovalnic v regiji. Med prvimi petdesetimi bankami je Skupina NLB s 13. mesta zdrsnila na 17. Drugače je pri slovenskih zavarovalnicah, kjer se potrjuje, da je Slovenija pomembna zavarovalniška »destinacija«, saj ima med 50 največjimi kar pet svojih, začenši s Triglavom na zavidljivem šestem mestu.

»Stare« družbe, premalo novih inovativnih

Največje družbe na lestvici so klasične energetske, naftne, trgovske in proizvodne družbe. Deloittovi analitiki logično sklepajo, da Srednja Evropa ni kraj za inovacije in nove tehnologije, niti neposredne tuje naložbe. To potrjuje tudi dr. Marko Jaklič z Ekonomske fakultete: »Na Deloittovi lestvici so 'stare' družbe, nimamo novih inovativnih podjetij, ki bi jim uspevalo rasti in zaposlovati. Zato je tudi naša dodana vrednost slaba, brezposelnost mladih velika, pokojnine nizke, ni denarja za kakovostno šolstvo, zdravstvo. Naša glavna težava je, da smo poleg bančne, javnoproračunske krize, soočeni z izzivom preskoka v družbo znanja oziroma inovativnosti.« Podobno po njegovi oceni potrjuje tudi lestvica globalne konkurenčnosti, a Jaklič svari: »Če ne bomo dosegli preboja na področju kakovostne rasti, potem bodo tudi naši javni sistemi propadali, mi pa drseli navzdol na lestvicah konkurenčnosti.«

Goran Novković iz GZS pa meni, da zmanjševanje števila slovenskih podjetij na Deloittovi lestvici (z 18 na 16) seveda ni uspeh. Novković pravi: »Ambicija celotne Slovenije in nove vlade bi morala biti povečanje števila slovenskih podjetij že v prihodnjih letih.« Tudi padec na lestvici globalne konkurenčnosti je po njegovem mnenju rezultat dejstva, da so slovenske vlade že od začetka krize leta 2008 neodzivne ali delujejo celo v nasprotju s potrebnimi reformami.

Tudi v družbi Krka si od države želijo predvsem čim bolj spodbudnega in stabilnega podjetniškega okolja, saj je jasno, da »uspešna podjetja pripomorejo h gospodarski rasti v Sloveniji, verjamemo pa, da je vsem v interesu ustvarjanje takšnih pogojev, ki bodo poslovne dosežke omogočali«.