Tiskane izdaje
Brez novih izdelkov in inovativnih tržnih pristopov ne gre niti v mesnopredelovalni panogi. Tistemu, ki nima te »spretnosti«, se slabo piše, pravi Marko Višnar, direktor podjetja Farme Ihan, pod katerega streho sodi tudi Meso Kamnik.
»Največ inovativnosti je potrebne na poslovnem področju. Novi kupci, novi kanali, kje dobiti (poceni) surovine in kako doseči za (velikega) kupca sprejemljivo razmerje med ceno in kakovostjo. Inovativnost je potrebna tudi pri 'zaposlitvi' strojne opreme, saj so sezonski poudarki vedno bolj izraziti. Poleti pokajo po šivih eni oddelki (žar), pozimi pa povsem drugi. Zasedenost kapacitet je zato nujno nizka, moraš pa imeti vse, sicer si out. Brez inovativnosti ne gre niti pri organizaciji dela, saj je zaradi razmeroma kratkih rokov trajanja sveže surovine in vse večjih zahtev po razpoložljivih rokih na trgovskih policah časa za izdelavo vedno premalo. Če že ne pokaš po šivih, te pa tepejo stroški amortizacije, saj udarna moč mirujoče opreme tudi precej stane.« O inovativnosti pri izdelkih pa dodaja, da obstaja, le da so koristi, ki jih daje mesnopredelovalni industriji, bolj skromne.
»Razmeroma veliko izdelkov, ki jih podjetja spravijo skupaj, največkrat neuspešno konča, saj zaradi skromne prodaje kmalu izginejo s polic. Za velike skoke Slovenci nismo, prave novosti se le težko 'primejo'. Slovenci prisegamo na tradicijo, na tisto, kar že poznamo. Težava je tudi pozicioniranje izdelkov, saj nov izdelek s (pre)visoko ceno le redko preživi. Zato je inovativnost predvsem marketinške narave; nova embalaža, gramature, prehranske trditve ipd. Hkrati pa kupce še najbolj fascinira (naj)nižja cena v letaku katerega od trgovcev.« Marketinške akcije na temo »domače«, »slovensko«, »lokalno« so dobre, a na žalost trajajo premalo časa oziroma zvodenijo, če se uporabljajo nekritično in površno, še pravi Višnar.
