Menjava s Hrvaško narašča ne glede na volitve in nihaje v odnosih

Ljubljana − Hrvaška je naša četrta gospodarska partnerica in gospodarska menjava med državama nezadržno narašča − ne glede na menjave vlad v obeh državah in nihaje v bilateralnih odnosih. Slovenija ima sicer še vedno več naložb na Hrvaškem kot nasprotno.

Slovenija in Hrvaška sta v gospodarskem smislu usojeni druga drugi in soodvisni − ne glede na občasne spore in napetosti −, gospodarstveniki iz obeh držav pa so in bodo tudi v prihodnje sami poiskali poti za sodelovanje ne glede na izide volitev, kredibilnost vlad in barvo vladajoče oblasti. Pač nekako v skladu s pravilom, da »gospodarstva največji delež menjave opravijo s sosednjimi državami oziroma območji, ki so oddaljena največ 500 do 700 kilometrov − in Hrvaška je tu notri in pika,« pojasnjuje Matej Rogelj, namestnik direktorja Centra za mednarodno poslovanje pri GZS.

Blagovna menjava med državama se je močno povečala tudi v letih, ko sta bili obe državi v globoki recesiji, iz katere se je Slovenija izvila v 2014, Hrvaška pa še leto kasneje. Od leta 2010, ko je znašala dve milijardi 57 milijonov evrov, je do lani narasla za več kot polovico, na rekordnih več kot 3,2 milijarde evrov, Slovenija ima redno presežek, razmah trgovine med sosedama pa se nadaljuje tudi letos. Kar ni čudno, saj sta v letošnjem drugem četrtletju obe rasli nad povprečjem Unije (Slovenija za 2,7, Hrvaška pa za 2,8 odstotka).

Pri naložbah Hrvati lovijo zaostanek

Hrvaške družbe so v Sloveniji v zadnjih letih opravile nekaj odmevnih prevzemov, zlasti v strateško pomembnih prehrambni industriji in trgovini. Pri tem so imele podporo vladajoče hrvaške politike, bank − ki so sicer v sosednji državi vse v lasti tujih bančnih skupin in so tako še dodatno zainteresirane za poslovno konsolidacijo v regiji − in mednarodnih finančnih inštitucij, kot je, denimo, EBRD. Tu omenimo Drogo Kolinsko, ki jo je kupil Atlantic Group, pa Agrokorjev prevzem Mercatorja in Podravkin nakup Žita. Nova slovenska tarča hrvaških investitorjev je Pozavarovalnica Sava Re, druga največja zavarovalniška skupina v Sloveniji, ki si jo želi rovinjski Adris, lastnik največje hrvaške zavarovalnice Croatie.

Številke kažejo, da so se slovenske naložbe na Hrvaškem od leta 2004 sprva skoraj podvojile, s 670 milijonov evrov na 1,2 milijarde v 2010, nato pa so se znižale na dobrih 1,1 milijarde evrov in stagnirale, kar lahko razumemo tudi kot konsolidacijo naših naložb. »Hrvaške naložbe pri nas pa so od 2004 narasle s 300 milijonov evrov (tu je vključen še NEK) na približno 900 milijonov evrov, kar je verjetno rezultat zadnjih dveh, treh let. A tu ne gre iskati nobene teorije zarote. Ne bi rekel, da gre za nekakšen gospodarski napad Hrvaške na Slovenijo ali skrivni fond na hrvaški strani. Gre za poslovne poteze, hrvaški investitorji so po ekspanziji po vstopu v EU le izkoristili priložnosti pri nas, ki jih slovenski investitorji niso oziroma so svoj denar raje umikali kam drugam ali pa so bili slabo dogovorjeni z oblastjo,« meni Matej Rogelj.

Po vstopu v EU leta 2013 je Hrvaška tudi vse večja tekmica za tuje naložbe v regiji; pri tem ima nekatere prednosti za multinacionalke (večji domači trg, nižji stroški dela itd.). Te so letos očitno pretehtale tudi pri odločitvi IBM, da svoj klicni center za uporabnike postavi v Zagrebu in ne, recimo, na možni lokaciji v Mariboru.