Menjava v vrhu Deutsche Bank?

V največji nemški banki imajo dovolj neuspešnega eksperimentiranja

Objavljeno
28. marec 2018 20.04
Karel Lipnik
Karel Lipnik

Ljubljana – Obeta se menjava na čelu Deutsche Bank, vendar za zdaj še ni znano, ali je že v teku ali pa nadzorni odbor zgolj preverja različne možnosti. Med možnimi kandidati, ki naj bi zamenjali angleža Johna Cryana v vrhu največje nemške banke je tudi Francoz Jean Pierre Mustier, ki trenutno vodi največjo italijansko banko Unicredit.

Delnice Deutsche banke so letos izgubile skoraj 30 odstotkov in so najnižje po novembru 2016. Padec se je poglobil sredi tega meseca, ko je banka razkrila lanske poslovne rezultati, ki so bili bistveno slabši od pričakovanj. Objava je tudi že sprožila ugibanja o tem, da Britanec ne bo več dolgo vodil banke. Ugibanja so se ta teden potrdila, ko so v javnost prišla tudi imena nekaterih kandidatov. Od novega vodstva je odvisno tudi, kam se bo banka usmerila. Že dolgo časa se govori, da bo bodisi zmanjšala ali pa celo izločila investicijsko bančništvo. To po eni strani banki prinaša obilico težav, po drugi strani pa je to trenutno najpomembnejši posel banke.

Kandidati investicijski bančniki

Nabor kandidatov, med katerimi je tudi omenjeni trenutni predsednik uprave Unicredita kaže, da bo banka svojo prihodnost načrtovala z investicijskim bančništvom. Večina kandidatov je namreč svojo kariero gradilo v investicijskem bančništvu. Razen Francozu naj bi bilo mesto ponujeno še Billu Wintersu, ki zdaj vodi britansko banko Standard Chartered in podpredsedniku Goldman Sachsa Richardu Gnoddeju.

Bloomberg sicer navaja, da si na čelu banke želijo osebo, ki zna govoriti nemško. To bi lahko pomenilo, da se bo banka bolj usmerila tudi v klasične bančne posle in rast bančne mreže. Toda mesto prvega človeka največje nemške banke v trenutnih razmerah še zdaleč ni karierna želja. Poleg poslovnih težav banke so problem tudi skrhani odnosi med poslovodstvom in slaba morala zaposlenih.

Spori in spremembe strategije

John Cryan je leta 2015 prevzel vajeti s ciljem, da banko finančno stabilizira in jo postavi na zdrave temelje. Prvotni načrt je predvideval rezanje stroškov, prodajo premoženja in izločitev nedonosnih ali preveč tveganih dejavnosti. Vse s ciljem, da ne bi bilo treba delničarje prositi za sveža sredstva.

Do sredine leta 2016 je banko vodil skupaj z Jurgenom Fitschenom, ki je položaj nastopil leta 2012 in je tudi začel postopek sanacije. V začetku leta 2017 je Cryan popolnoma obrnil strategijo banke, zastavil cilj rasti in širitve, posledično pa je banka tudi izvedla obsežno, osem milijard evrov težko dokapitalizacijo, da je postavila kapitalsko bolj trdne temelje.

Deutsche bank ima zdaj kapitalski količnik Tier 1 okoli 14, dovolj bi bilo 10,7. Po oceni analitikov to banki omogoča dokaj agresivno organsko rast, vendar pa je premalo, da bi lahko največja nemška banka aktivno sodelovala v konsolidaciji evropskega bančnega trga. Cryan se je lani sprl tudi s predsednikom nadzornega sveta Paulom Achleitnerjem in največjim lastnikom banke, kitajskim skladom HNA Group (sklad ima v lasti okoli desetino banke). Razlog je bil odnos banke do kitajskega sklada, ki je izdatno pripomogel pri uspehu zadnje dokapitalizacije.

Tri leta izgub

Eden ključnih razlogov pa je gotovo, da je Cryanu banko sicer uspelo potegniti iz največjih težav, ni pa mu je uspelo postaviti na noge. Banka ne samo, da je lani poslovala slabše od načrtov, ampak je tudi pridelala 735 milijonov evrov izgube; ki pa je sicer najboljši rezultat v zadnjih treh letih. Kljub spremembi strategije Cryanu tudi ni uspelo ustaviti padanja prihodkov. Ti so lani znašali 26,4 milijarde evrov, kar je 11 odstotkov manj kot leta 2016.