Tiskane izdaje
Ljubljana - Postopek odprodaje odvečnih nepremičnin v Mercatorju že poteka, družba je izbrala dva zunanja svetovalca in prvi posel bi lahko bil sklenjen že letos oziroma na začetku prihodnjega leta.
O tako imenovani monetizaciji nepremičnin v Mercatorju govorijo že dolgo, vendar tako blizu kot so prodaji konkretnih nepremičnin zdaj, že dolgo niso bili. Predsednik uprave Mercatorja Tomislav Čizmić nam je pojasnil, da je po transparentnem postopku in za dobro ceno naprodaj prav vse, tudi najboljši trgovski centri, vključno z največjim centrom v ljubljanski Šiški. Čeprav Šiška konkretno ni med prvimi, ki so naprodaj, imajo za nekatere centre že konkretne kupce in interesente.
Postopek monetizacije poleg Mercatorjeve ekipe vodita še dva zunanja svetovalca. Še letos oziroma najpozneje na začetku prihodnjega leta pa bo predvidoma izpeljan prvi posel. Prodaja nakupovalnega središča ne pomeni, da se bo Mercator iz njega umaknil, v njem bodo ostali in za svoj del prostora plačevali najemnino, s kupnino pa bodo poplačali del obveznosti do bank.
»Ko banki enkrat vrneš denar, vzpostaviš zaupanje, lahko dobiš novo posojilo pod boljšimi pogoji in daljšimi roki. V Nemčiji mislim, da noben trgovec ne jemlje več posojila pod desetimi leti,« nam je povedal Čizmić. Prvi kupci so iz tujine. Če se bo Mercatorju izšlo po načrtih, bi z monetizacijo nepremičnin zbrali 350 milijonov evrov. Del tega denarja bi namenili za gradnjo logistično distribucijskega centra v Ljubljani, ki je pomemben del strateškega načrta Mercatorja.
Predsednik uprave Mercatorja Tomislav Čizmić. Foto: Leon Vidic/Delo
Z gradnjo centra, ki bi po sedanjih načrtih moral biti končan do konca leta 2019, bodo znižali stroške poslovanja. Vanj bodo lahko preselili celotno administracijo iz stolpnice ob Dunajski cesti in sedanji distribucijski center na Slovenčevi. To pomeni, da se v prestolnici sprostita dve veliki nepremičnini, ki ju bo Mercator ob predpostavki, da se povpraševanju po nepremičninah znotraj obvoznice ne bo močno zmanjšalo, razmeroma lahko prodal in dobil sveži denar za poplačilo bank.
V nekaj mesecih je torej največji slovenski trgovec Mercator iz pasivnega objekta, ki zgolj čaka in gleda, kakšna bo usoda njegovega nasedlega lastnika, postal subjekt, rešilna bilka za celotno skupino. Kot nam je povedal Tomislav Čizmić, predsednik uprave Mercatorja, se v družbi danes lažje diha kot aprila, ko je bil imenovan na ta položaj. »Ko sem prišel v Mercator, so me vsi prijatelji, znanci in kolegi klicali in me spraševali, kaj mi je tega treba. Danes mi govorijo: Lahko je tebi,« je trenutni položaj Mercatorja poskušal orisati Čizmić.
S prvim možem Mercatorja smo se pogovarjali včeraj, nekaj dni po veliki poslovni konferenci z več kot 500 velikimi dobavitelji; dvorano je preveval optimizem, ocenjuje sogovornik.
Izboljšanje se ne zgodi
Mercator Šiška v Ljubljani so prenovili lani. Foto: Leon Vidic/Delo
Konkurenca gradi trgovine, Mercator jih prodaja
Pot do tega, da je Mercator postal največji trgovec v državi, je vodila tudi prek tega, da je fizično osvajal teren tako, da ima največ trgovin. Vse te trgovine niso na najbolj ustreznih lokacijah, številne nepremičnine so tudi sicer povsem odvečne v operativnem smislu. Tako operativne kot neoperativne nepremičnine na slabših lokacijah so Mercatorju prej v breme kot v korist, zato jih poskušajo že dalj časa prodati, da bi tako zmanjšali svoje finančne obveznosti.
»Taktično smo se monetizacije nepremičnin lotili drugače, kot je bila prej zastavljena. V enem delu se monetizirajo operativne nepremičnine in v drugem tiste, ki ne služijo poslu,« pravi Čizmić. V nasprotju s prejšnjimi načrti prodaje nepremičnin zdaj natanko vedo, kaj bi radi naredili s prejeto kupnino, in kar je še bolj pomembno, ne mudi se jim prodajati.
Transparentno bi prodali vse, a za dober denar
Proces monetizacije je že v polnem teku, poleg interne ekipe so za prodajo nepremičnin najeli še dva zunanja svetovalca, enega za operativne in drugega za neoperativne nepremičnine. »Zamisel je, da prodamo karkoli, tudi najboljše centre, denimo tudi center v Šiški, če dobimo dobro ponudbo. V najem vzamemo nazaj našo trgovino, drugo pa novi lastnik oddaja naprej ali pa nam plača za upravljanje, ker to stane,« pravi Čizmić.
Ob tem je poudaril, da Šiška ni v ospredju, imajo pa kar nekaj potencialnih kupcev, in prvi sklenjeni posel pričakujejo še letos oziroma kmalu po novem letu. »Mi imamo čas, nam se nikamor ne mudi. Ko imaš čas, se take zadeve dela,« pravi Čizmić. Na tak način bi radi zbrali 320 milijonov evrov.
