Mercator prodan Agrokorju

Obe strani sta za datum konca transakcije določili petek. Sindikat kmetov se boji katastrofe.

Objavljeno
26. junij 2014 10.40
Mercator Center, 31.3.2014, Maribor
Ma. G., gospodarstvo, Ti. K., Pi. K., Delo.si
Ma. G., gospodarstvo, Ti. K., Pi. K., Delo.si

Ljubljana − Konzorcij prodajalcev približno 53-odstotnega deleža največje slovenske trgovske družbe Mercator je svoj delež prodal hrvaškemu Agrokorju.

Kot je danes sporočila Pivovarna Laško v imenu konzorcija, sta obe strani za datum konca transakcije določili petek, kot smo neuradno že razkrili v Delu.

Kupnina naj bi po neuradnih informacijah znašala 172 milijonov evrov.

Skupina Mercator pa je danes sporočila, da so Mercator ter zadostna večina njenih bank upnic in leasingodajalcev na pobudo družbe Agrokor podpisali dogovor o soglasju k spremembam trenutne finančne dokumentacije za izvedbo pred kratkim zaključenega finančnega prestrukturiranja Skupine Mercator.

»Dogovor določa komercialne pogoje izvedbe finančnega prestrukturiranja Skupine Mercator v primeru prevzema, ki ga izvede družba Agrokor. Dogovor začne veljati pod številnimi pogoji, med drugih tudi, da družba Agrokor v dobro družbe Poslovni sistem Mercator odobri in nakaže podrejeno posojilo v višini 200 milijonov evrov, ki se uporabi za predčasno odplačilo dela posojil Skupine Mercator bankam upnicam. Družba Agrokor mora tako podrejeno posojilo nakazati pred- ali sočasno s pridobitvijo večinskega paketa delnic družbe Poslovni sistem Mercator, po izvedbi prevzemnega postopka pa je zavezan glasovati za spremembo navedenega podrejenega posojila v osnovni kapital, s čimer se bo pomembno zmanjšala zadolženost družbe Poslovni sistem Mercator,« so pojasnili v najboljšem sosedu.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ki prodaji Mercatorja Agrokorju nasprotuje, je glede posla za danes ob 13.30  že sklicala novinarsko konferenco.

Agrokor mora tri dni po sklenitvi posla objaviti prevzemno namero

Agrokor bo moral v roku treh delovnih dni po nakupu oziroma preknjižbi približno 53 odstotkov delnic Mercatorja podati prevzemno namero za preostale delnice, ne prej kot v desetih in ne kasneje kot v 30 dneh po prevzemni nameri pa mora objaviti še prevzemno ponudbo.

Pred objavo prevzemne ponudbe pa bo moral Agrorkor pridobiti dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev. Pri tem so v agenciji za STA pojasnili, da na samo prodajo nima nikakršnega vpliva, saj je odločitev o prodaji stvar avtonomne odločitve prodajalcev.

V Agrokorju skopi z informacijami

Potrdili so, da so vsi pogoji za izvedbo pogodbe o prodaji izpolnjeni in da so v skladu s tem začeli postopke dokončne izvršitve transakcije.

Agrokor sicer za delnico Mercatorja ponuja 86 evrov. Po prevzemu omenjenega deleža pa bo v skladu z zakonodajo moral objaviti še prevzemno ponudbo za preostali del Mercatorja, tako da naj bi za vse delnice Mercatorja odštel približno 325 milijonov evrov.

Agrokor naj bi poleg tega zagotovil Mercatorju 225 milijonov evrov podrejenega posojila, od česar naj bi banke prejele 200 milijonov evrov, preostanek pa naj bi bil namenjen za obratni kapital.

Prodajno pogodbo sta konzorcij in Agrokor sklenila junija lani, po tej pogodbi je Agrokor za delnico Mercatorja ponujal 120 evrov, rok za prodajo pa se je iztekel konec februarja. Konzorcij in Agrokor sta rok nato podaljšala do konca junija, hrvaški strani pa je uspelo zbiti vrednost delnic v pogodbi na 86 evrov.

Zrasla vrednost delnice

Novica, da je približno 53-odstotni delež Mercatorja tik pred prenosom na Agrokor, je zvišala tudi vrednost Mercatorjeve delnice.

Te se gibljejo okrog 81 evrov, kar je dobrih pet odstotkov več od torkove ravni. Mercatorjeva delnica je bila sicer na najvišji ravni 31. avgusta 2007, ko je bila vredna nekaj manj kot 420 evrov.

Hrvaški analitik Novotny: Združitev Agrokorja in Mercatorja zamuja dobro desetletje

Ob novici, da je prodaja dobre polovice Mercatorja hrvaškemu Agrokorju tik pred koncem, je hrvaški ekonomski analitik Damir Novotny za STA ocenil, da združitev največjega hrvaškega in slovenskega trgovca, Mercatorja in Konzuma, zamuja 10 do 15 let. Pri postopku je bilo po njegovem mnenju preveč politike, zato sta družbi zamudili veliko časa.

»Gre za dobro zgodbo, ki je obtičala v zgodovini,« je poudaril ugledni ekonomski analitik iz Zagreba.

Združitev je po njegovem mnenju dobra za obe družbi, ker bo novo skupno trgovsko podjetje z mrežo trgovin Konzuma in Mercatorja lahko konkurenčno v regiji. V isti sapi pa je opozoril, da združeno podjetje čakajo velike težave, če se ne bo prilagodilo vse bolj zahtevnemu tržišču.

»Prevzem največjega slovenskega trgovca Mercatorja ne pomeni, da Agrokor ne bo imel velikih težav s konkurenco v regiji, posebej z diskontnimi verigami skupine Schwarz, kot sta Lidl in Kaufland, ter z avstrijskim Sparom,« je dejal Novotny, ki je bil razglašen za najboljšega ekonomskega analitika na Hrvaškem v lanskem letu.

Novotny je poudaril, da je za uspešno poslovanje novega trgovca potrebna vrsta sprememb, od prestrukturiranja Agrokorjeve maloprodajne mreže do ponovne opredelitve poslovnega modela, s katerim se bo družba lahko spopadla s konkurenco.

Ob tem je opozoril, da se je med večletnimi poskusi Agrokorjevega prevzema Mercatorja spremenila celotna paradigma trgovine na drobno, ki se vse bolj odvija preko spletnih trgovin, nekateri trgovci uvajajo "drive" oblike prodaje, tretji pa so vse bolj usmerjeni na odpiranje trgovin v mestnih soseskah, kar tudi znižuje stroške poslovanja.

Novotny je prepričan, da se bodo po združitvi z Agrokorjem spremenili pogoji za dosedanje Mercatorjeve dobavitelje ter da se bodo tudi oni morali bolj prilagoditi trgu.

»Mercatorjevi slovenski dobavitelji so bili privilegirani in so imeli zagotovljen prostor na policah, ne glede na ceno svojega blaga. Tudi to je eden izmed razlogov, zakaj je trpelo poslovanje Mercatorja, ki ni uspel obdržati tržnega deleža,« izpostavlja Novotny.

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij

Saga prodaje Mercatorja se po eni strani očitno končuje, vendar pa se za dobavitelje šele začenja, je za STA ocenila Tatjana Zagorc iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij.

Dobavitelji upajo, da jih ne čaka le boj za obstanek na dosedanjih policah, temveč tudi pridobitev novih polic na Hrvaškem. Trgovci, ki poslujejo v Sloveniji, bodo morali upoštevati zahteve zakona o kmetijstvu glede odprave nedovoljenih praks in krajših plačilnih rokov, je opozorila. 

»Nekateri trgovci v teh dneh zamujajo tudi po dva meseca, glede na dogovorjene plačilne roke. Dolgi plačilni roki ali pa poravnava s kompenzacijo so praksa, ki jo doživljajo podjetja na Hrvaškem. Prav plačilni roki so v sistemu Agrokor zelo zaskrbljujoči,« je opozorila Zagorčeva, ki pričakuje striktnost pristojnih inštitucij, da bodo zahteve zakona o kmetijstvu zaživele in bodo strogo nadzirane.

Prepričana je, da si bo treba prodajne police zagotoviti s kakovostjo in prepoznavnimi blagovnimi znamkami ob dejstvu, da se bo treba za kupce močno boriti z lastnikom. Ob tem je opozorila, da Agrokor ni le trgovski sistem s Konzumom, temveč je to močan živilski koncern z najmanj 44 blagovnimi znamkami hrane in pijač - samo na področju vod in brezalkoholnih pijač jih ima devet, pri sladoledih in zamrznjeni hrani šest, pri oljih in margarini sedem, pri mesnih izdelkih 12 in pri vinih šest.

»Slovenskega varuha konkurence ta močna vpetost hrvaškega trgovca v agroživilsko panogo ni skrbela, kar je sicer presenetljivo, vendar pa menimo, da bo moral v prihodnje znatno več pozornosti nameniti odnosom in praksam na trgu,« je prepričana Zagorčeva.

Izpostavila je še, da je bilo v Sloveniji veliko truda in sredstev vloženih v promocijo doma pridelane hrane ter da smo postavili temelj za prepoznavnost hrane iz bližine in za lojalnost slovenskega kupca, ki pa se lahko razblini, če s tem ne bomo nadaljevali.

»Poreklo je postalo vaba, ki se je zavedajo tudi tuji trgovci, kako bo pa z novim lastnikom Mercatorja, pa se bo šele pokazalo v prihodnosti,« je še dodala Zagorčeva.