Tiskane izdaje
V hrvaški vladajoči koaliciji so naklonjeni ideji, da bi Mercator kot zdravo jedro prezadolženega Agrokorja prodali slovenskemu kapitalu. Rusov Mercator ne zanima, saj bi investirali v energetiko. Zoran Janković je spet pripravljen prevzeti vodenje najboljšega soseda.
Kriza, v katero je zašel hrvaški koncern Agrokor in zaradi katere se pravzaprav trese vsa Hrvaška, bo najbrž še trajala. V reševanje se je vključila hrvaška vlada in začela pripravljati pravni okvir za reševanje delovnih mest in dobaviteljev, če bi se uresničil črni scenarij za prezadolženi Agrokor. Ta sledi italijanski zakonodajni potezi v primeru zloma živilske korporacije Parmalat. Takratna italijanska vlada je pripravila načrt industrijskega in finančnega prestrukturiranja Parmalata, s katerim je poskrbela za delovna mesta in dobavitelje podjetja. Na koncu so velikana tudi rešili. Kakšno usodo bo doživel pravni akt, ki je že dobil ime lex Agrokor oziroma lex Todorić, še ni znano, a veliko političnih strank mu že odločno nasprotuje.
Kmečka pamet in prodaja Mercatorja
Dogodki so nepredvidljivi. Ko je dopisnikov vir iz vrst Mosta neodvisnih strank, šibkejše koalicijske stranke v desni vladi Andreja Plenkovića, dejal, da »obstaja možnost, da bi zdrave dele močno bolnega koncerna nacionalizirali, vendar le, če bi se s tem strinjali tudi upniki«, je postalo jasno, da se v ozadju plete še ena zgodba.
»Morda ...« je na vprašanje Dela, ali se v ozadju dogaja kaj pomembnega, namignil visoki predstavnik stranke. »Veste, država ne more več ponavljati napak, ki jih je delala zadnjih dvajset let, ko je Agrokorju nenehno stala ob strani in mu dajala potuho …« je še dejal vir. Eden od načinov reševanja zdravih delov močno bolnega koncerna pa naj bi bila prodaja Mercatorja Sloveniji.
»Kmečka pamet mi pravi, da ne bi bila nora ideja, če bi slovenska vlada od ruske Sberbank, največje upnice, poskušala spet odkupiti Mercator. Sedanji lastnik ga je prisiljen prodati in morda bi za 'soseda' dali manj, kot smo od prodaje dobili. To ne bi bil le interes živilcev in drugih dobaviteljev Mercatorja, ampak vse države,« razmišljajo krogi v Sloveniji, naklonjeni konceptu nacionalnega interesa. Na Hrvaškem pa? Zakaj ne? Mu vsaj ne bi bilo treba pokrivati dolgov v »družini« koncerna, ki ga je vodil Gazda (tako so pravili Ivici Todoriću, op. a.), ki bo zdaj moral s težkim srcem upravljavske vajeti spustiti iz rok.
Ob Agrokorjevem mučnem prevzemanju Mercatorja so vsi videli in vedeli, da to ni bilo ravno ljubezensko dvorjenje. Na trenutke je vse frčalo po zraku, od lobiranj za in proti, informacij in dezinformacij do zniževanj cen in slabšanja ponudb … Cel cirkus, skratka, od katerega so imeli najbrž največ koristi lobisti. Zdaj, ko postaja jasno, da bi se utegnil Mercator vrniti pod Alpe, naj bi bilo vse drugače. Mirno in spokojno.
Si je pa pri vsem tem mogoče zelo živo predstavljati, kako bi oziroma bo srce zaigralo tistemu, ki je zaradi Mercatorja pred leti najbolj trpel, ko so mu trgovsko družbo vzeli iz rok. Zoranu Jankoviću.
»Prepričan sem, da se bo naš Zoki nemudoma odpovedal vodenju Ljubljane, ko bo Mercator spet naš; seveda v upanju, da bo spet lahko hodil med blagajničarke, jim stiskal roke in se družil z najboljšimi sosedami in tudi sosedi,« je v kratkem telefonskem pogovoru dejal sogovornik Antonello Ropič, psiholog poslovne komunikologije.
Po neuradnih informacijah iz Zagrebčanke (poslovni nebotičnik s 26 nadstropji in približno 50.000 kvadratnimi metri površin, kjer ima sedež Hrvaška agencija za konkurenčnost (AZTN)) operacija slovenskega prevzema Mercatorja ne bi smela povzročati težav. AZTN je pred časom kar nekaj časa obravnavala postopek ocenjevanja združevanja koncerna Agrokor in Mercatorja, zahtevala dopolnjevanja dokumentacije in podobno. Zdaj naj bi postopek razdruževanja opravili »z levo roko«; v trenutku in rade volje.
»Agrokor, še zlasti pa Ivica Todorić, veliko manevrskega prostora nima,« je povedal neimenovani vir iz hrvaške politične elite. »Je pa tudi res, da nakup Mercatorja sploh ni bil napaka. Veliko večja napaka bi bila, če ga ne bi zdaj prodali nazaj Sloveniji,« je še dodal.
Če je soditi na podlagi neuradnih informacij iz visokega nadstropja Zagrebčanke oziroma z agencije za konkurenčnost, visokih virov politične elite in navsezadnje številnih, vpetih v reševanje dolžniške krize, v kateri se je znašla »Neodvisna federativna država Agrokor«, kot je koncern imenoval kolega Boris Dežulović, lahko skoraj z gotovostjo napovemo, da bo Mercator spet slovenski. Kdaj? Kmalu! Le še pojem »kmalu« je treba podrobneje definirati. Navsezadnje je celo Rusom za Mercator bolj malo mar, saj Moskvo zanima le energetika. To pa je eno redkih področij, po katerih Ivica Todorić, ki je svojo pot začel kot cvetličar, svojih lovk ni stegnil in ga ožgal.
Diplomatski viri navajajo, da bo ruska stran Sloveniji najbrž ponujala vezano trgovino: trgovsko podjetje vam prodamo, če nas pustite v svoj energetski sektor.
