Tiskane izdaje
Ljubljana – Nadzorniki Mercatorja iščejo dokaze o morebitnem izčrpavanju, ki naj bi ga izvajal nasedli Agrokor. Novi zakon, ki ga bodo poslanci obravnavali po nujnem postopku, naj bi ščitil Mercator in dobavitelje pred negativnimi posledicami Agrokorjevih težav.
»Žal je v Sloveniji zaskrbljenost zaradi Mercatorja in Agrokorja vsak dan večja,« je po včerajšnjem sestanku slovenskih dobaviteljev Mercatorju in nasedlemu Agrokorju novinarjem povedal generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. Čeprav slovenski dobavitelji vztrajajo, da vsaj za zdaj nimajo nobenih težav z Mercatorjem, je vlada včeraj sprejela predlog zakona o pogojih imenovanja izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena za Slovenijo.
Prihaja lex Mercator
»Zakon je potreben, saj moramo preprečiti morebitno izčrpavanje Mercatorja, ki bi se lahko zgodilo zaradi Agrokorjevih težav,« gospodarski minister Zdravko Počivalšek ni skrival namena predloga zakona. V državni zbor ga bo vlada poslala po nujnem postopku. Zakon, ki je aktualen le slab teden po uveljavitvi hrvaškega lex Agrokor, v Sloveniji podobno kot na Hrvaškem velja za družbe sistemskega pomena. To so družbe, ki zaposlujejo v Sloveniji najmanj 6000 ljudi in ustvarijo več kot milijardo evrov čistih prihodkov od prodaje.
Ko bo zakon sprejet, bo vlada za družbo sistemskega pomena, katere lastnik je v postopkih zaradi insolventnosti, sodišču predlagala, da imenuje začasnega izrednega člana uprave. Na vprašanje, ali imajo tega za Mercator že izbranega, Počivalšek ni odgovoril, je pa pojasnil, da bodo zanj veljali isti pogoji, kot veljajo za redno delo članov uprav gospodarskih družb.
Pristojnosti izrednega člana uprave bodo omejene na vodenje poslov, povezanih z večinskim lastnikom in z njim povezanimi družbami, ne bo pa imel pristojnosti voditi rednih poslov družbe.
Prepoved poroštev, posojil
»Družba sistemskega pomena«, kot Mercator poimenuje predlog zakona, v času delovanja izrednega člana uprave svojemu večinskemu lastniku in njegovim družbam ne sme podeljevati poroštev, garancij, posojil ter jim ne sme plačevati stroškov, razen če se s tem ne strinja izredni član uprave. Prav tako Mercator ne sme prevzeti dolga ali izvesti plačila namesto Agrokorja in njegovih družb.
Dobavitelji se organizirajo
Čeprav minister in dobavitelji mirijo, da je z Mercatorjem vse v redu, so dobavitelji Agrokorja in Mercatorja včeraj imeli krizni sestanek. Izidor Krivec iz Celjskih mesnin, ki vodi novoustanovljeni odbor slovenskih dobaviteljev Agrokorju, nam je povedal, da ima njegovo podjetje odprtih za okoli 600.000 evrov terjatev do Agrokorja. Mercator Celjskim mesninam redno plačuje, v njihovih prihodkih pa predstavlja tolikšen tržni delež, kot je velik Mercatorjev tržni delež v Sloveniji, torej okoli tretjino.
Dobavitelji – v skupino jih je vključenih okoli 25 večinoma iz živilske panoge, odprti pa so tudi za dobavitelje iz drugih panog – podpirajo dejavnosti vlade za zaščito Mercatorja, dobaviteljev in delovnih mest. Z organiziranim nastopom si želijo olajšati do zdaj otežen odstop do sogovornikov v Agrokorju, upajo pa tudi, da se bodo povezani lažje pogovarjali z vodstvom Mercatorja, ki ga je postavil nadzorni svet še pod Ivico Todorićem, ki je v Agrokorju zdaj (vsaj formalno) že zgodovina.
Kaj bodo odkrili nadzorniki?
Danes bo nadzorni svet Mercatorja na izredni seji razpravljal o rezultatih in predvidoma predstavil dokaze, ki naj bi ovrgli očitke o izčrpavanju podjetja.
Kako je šlo izčrpavanje? »To je incest, če lastnik proizvodnega podjetja kupi največje trgovsko podjetje v tujini. Mercator tako pride v položaj, da na veliko ne more kupiti živilskega blaga za svoje police niti po cenah, ki jih vidi v lokalnem Hoferju. Mora kupovati po cenah, ki mu jih postavi lastnik,« nam je pojasnil Hribar Milič.
Kako dokazati, da so se dogajale takšne prakse? Koliko blaga, ki ga je plačal Mercator, je romalo čez mejo v Agrokor oziroma Konzum, ki tega blaga ni mogel plačati? Kako dolgo je takšno morebitno izčrpavanje trajalo? Kako v takšnih razmerah zaupati bilancam? To so vprašanja, na katera bodo danes odgovarjali nadzorniki. Izidor Krivec iz Celjskih mesnin je prepričan, da slika ni tako črna in da je sporazum med Mercatorjem in bankami, ki velja do leta 2020, dovolj močna varovalka pred morebitnimi zlorabami.
Banke podpirajo Mercator
Iz Mercatorja so sporočili, da je nova uprava družbe banke upnice v nedeljo zaprosila »za soglasje (t. i. waiver), da bi se izognila potencialni navzkrižni kršitvi (t. i. cross-defaultu)«. V sporazumu o prestrukturiranju dolga s konzorcijem 55 bank so klavzule, ki vplivajo na Mercator, a se sprožijo zaradi okoliščin pri Agrokorju.
Poenostavljeno: če ta ne izpolnjuje določenih finančnih obveznosti, če se spremeni lastništvo ali poslovodstvo, zapadejo v plačilo tudi obveznosti Mercatorja. Nova uprava obvešča javnost, da je do včeraj prejela soglasja pomembne večine posojilodajalk in presegla potrebno dvetretjinsko večino. To kaže, da banke podpirajo Mercator in ne bodo zahtevale predčasnega poplačila.
