Tiskane izdaje
Ljubljana – Vodstvo Mercatorja je že sredi avgusta tuje banke upnice opozorilo na nevarnost politične krize in prihod trojke v Slovenijo ter jih prosilo za pospešitev iskanja dogovora o prestrukturiranju približno milijarde evrov Mercatorjevega dolga do bank.
Prisluhi nekdanjemu prvaku Dinersa Slovenija Tomažu Lovšetu, ki jih je te dni objavil časnik Dnevnik, razkrivajo tudi, da je imel Mercator v prvi polovici leta težave pri prepričevanju bankirjev v prestrukturiranje približno milijarde evrov dolga.
Uprava Mercatorja tako niti v zadnjih dneh junija ni imela zagotovil, da ji bo do dogovorjenega roka (do 30. junija, op. p.) banke upnice uspelo prepričati v sklenitev dogovora o reprogramiranju posojil, saj so temu nasprotovale štiri tuje banke. Med njimi je bila tudi italijanska banka Intesa San Paolo, ki je solastnica Banke Koper in Privredne banke Zagreb (PBZ), kar pa je za Mercator pomenilo dodatno težavo, saj je Banka Koper tudi solastnica Mercatorja.
Če lastnik ne privoli v prestrukturiranje dolga, ima uprava družbe načelno manjšo pogajalsko moč pri prepričevanju drugih upnikov v iskanje rešitev za finančno sanacijo, kar v zadnjih dneh junija ni skrbelo le predsednika uprave Mercatorja Tonija Balažiča, ampak tudi najmočnejšega hrvaškega tajkuna Ivico Todorića. Ta se je za pomoč pri nakupu Mercatorja v Sloveniji in pri prepričevanju bank obrnil na Tomaža Lovšeta, ki je zdaj v priporu.
A čeprav so banke konec junija Mercatorju odobrile nov šestmesečni odpustek (moratorij) na odplačevanje glavnice milijardnega dolga, se glavna pogajanja na relaciji upnice–Mercator šele začenjajo. Z njimi želi trgovec prepričati banke v dolgoročno vzdržen reprogram obveznosti in odplačevanje bremen razporediti na daljše obdobje, časa za sklenitev dogovora pa je le še dobra dva mesec oziroma do konca leta, ko zapade aktualni (junijski) reprogram.
Pot do dogovora bo še trnova, saj je v pogajanja vpletena množica interesov in več kot 50 različnih bank, dodatne težave pri iskanju dogovora z bankami pa lahko pomenijo tudi makroekonomske razmere na slovenskem in v državah nekdanje Jugoslavije.
Po neuradnih informacijah je uprava Mercatorja zato že sredi avgusta nekatere ključne tuje upnice zaprosila za pospešitev dogovora o finančni sanaciji, od katerega bo ne nazadnje odvisna tudi sklenitev skoraj pol milijarde evrov vredna kupčija Agrokor-Mercator.
Mercator: Z Agrokorjem se dogovarjamo brez posrednikov
Prisluhi, objavljeni v petkovi izdaji Dnevnika, razkrivajo, da se je na Tomaža Lovšeta v zadnjih dneh junija (v času dogovorov o reprogramih, op. p.) obrnil tudi znani ljubljanski odvetnik Miro Senica. Čeprav je bil Lovše ključni lobist Agrokorja, ga je Senica, tako je mogoče razbrati iz prisluhov, prosil za pomoč pri iskanju poti do bank, predvsem do tistih, ki niso hotele privoliti v reprogram. Ker je Senica eden glavnih hišnih odvetnikov Mercatorja, se ob tem postavlja tudi vprašanje, ali je Senica z Lovšetom komuniciral z vednostjo uprave Mercatorja ali ne. To bi bilo namreč lahko sporno, saj je Agrokor potencialni prevzemnik Mercatorja, je opozoril časnik.
Iz Mercatorja so danes sporočili, da »za pogovore med Lovšetom in Senico niso vedeli« in da je »komunikacija med upravama Mercatorja in Agrokorja potekala brez posrednikov«.
Poudarili so še, da je uprava Mercatorja skladno s pogodbo o poslovni zvezi dolžna obveščati Agrokor o razvoju dogodkov v pogajanjih z bankami o reprogramiranju dolgov, sklenitev dogovora z bankami o odložitvi zapadlosti glavnih vseh kreditnih obveznosti pa je bila po njihovih navedbah »ključna za obstoj in razvoj Mercatorja«.
