Mercatorjev novi logistični center morda znotraj ILT

Ljubljana – BTC siprizadeva, da bi svoj Logistični center ob Letališki cesti povečal in ga preoblikoval v intermodalni logistični terminal (ILT). V projektu sodelujejo tudi Slovenske železnice in Mestna občina Ljubljana, kot kaže, pa se bo vključil tudi Mercator, ki naj bi tam zgradil novi logistični center, s katerim bi nadomestil pogorelo skladišče in hladilnice v Zalogu.

V Mercatorju iščejo lokacijo za nov logistični center v bližini ljubljanske obvoznice, požar v Zalogu pa je postopke za pridobivanje ponudb in izbiro nove lokacije, opredeljene že v srednjeročnem načrtu za obdobje 2013–2016, še pospešil. Kje bo stal njihov novi logistični center, ni še povsem jasno. Kot resna možnost se kaže omenjena lokacija ob Letališki cesti, kjer naj bi Mercator, tako je bilo mogoče neuradno izvedeti, zgradil svoj logistično-distribucijski center v velikosti približno 60.000 kvadratnih metrov. Slišati pa je bilo mogoče tudi o tem, da bi bila v igri še ne potrjena nova cona v Dobravi pri Črnučah.

V Mercatorju so potrdili, da je požar skladišča v Zalogu še povečal potrebo po načrtovani gradnji novega Mercatorjevega logističnega centra, zato so okrepili vse aktivnosti na tem projektu. Zdaj iščejo ustrezno lokacijo za svoj centralni distribucijski center, s katerim bo Mercator konsolidiral svoje logistične kapacitete v Sloveniji, so še dodali. Vsekakor pa drži, da so se v Mercatorju dokončno odpovedali pred leti načrtovani lokaciji v Želodniku pri Domžalah, saj več hektarov tamkajšnjih močvirnih zemljišč prodajajo.

ILT bo najsodobnejši v Jugovzhodni Evropi

Sodobni kopenski intermodalni terminali oziroma logistični centri, ki omogočajo hiter sprejem, obdelavo in nato prenos blaga do končnih destinacij, so pomemben člen preskrbne oziroma logistične verige, saj lahko združujejo različne oblike transporta (pomorski, železniški, cestni, rečni, zračni), skladiščenje, distribucijo in logistične procese. Ti se lahko izvajajo samo z ustrezno prometno, skladiščno in logistično infrastrukturo, vse skupaj pa mora biti podprto s sodobno IT-tehnologijo.

Na širšem območju Balkana oziroma Jugovzhodne Evrope takšnega terminala oziroma centra ni, so pa v širši regiji delujoči trije, in sicer Interporto Padova, Cargo Center Budapest in Cargo Center Graz (CCG). Prvi so se za gradnjo takšnega terminala leta 2010 odločili na Hrvaškem s pomočjo avstrijskega CCG, pred dvema letoma pa je projekt za intermodalni logistični terminal predstavil tudi BTC Logistični center, ki ga bo gradil s sodelovanjem s Slovenskimi železnicami (SŽ) in Mestno občino Ljubljana (MOL).

Na 47,4 hektara zemljišč naj bi ob Letališki cesti zgradili enega največjih kopenskih terminalov v Jugovzhodni Evropi. Vrednost naložbe je ocenjena na 140 milijonov evrov, gradnja, ki bo fazna, naj bi se začela prihodnje leto, končala pa leta 2023. Zdaj vse aktivnosti glede terminala vodijo BTC, SŽ in MOL, nato pa bo za projekt skrbela družba v javno-zasebnem partnerstvu, ki jo bodo ustanovili v ta namen. Na tem območju je že zdaj 79.000 kvadratnih metrov zaprtih skladiščnih površin. Največ, 42.200 kvadratnih metrov, jih ima Spar Slovenija, za katerega opravlja skladiščne in distribucijske storitve BTC Logistični center, ki pa ima tudi 26.000 kvadratnih metrov lastnih skladiščnih površin.

Gradili bodo po fazah

Projekt ILT predvideva gradnjo 82.000 kvadratnih metrov pokritih skladiščnih površin. Po končani gradnji jih bo dvakrat več, kot jih je zdaj, to je 161.000 kvadratnih metrov. Logistični terminal bodo gradili po fazah. V prvih petih letih bodo zgradili 41.000 kvadratnih metrov pokritih skladišč, za kar bodo potrebovali 70 milijonov evrov. V ILT bo v prvih petih letih nove zaposlitve dobilo 430 delavcev, do konca gradnje pa še 460, tako da bo v desetih letih omogočil 900 novih delovnih mest.

Projekt Intermodalnega logističnega terminala, ki je pripravljen do občinskega podrobnega prostorskega načrta, je našel mesto tudi v regionalnem razvojnem programu Ljubljanske urbane regije (LUR) za obdobje 2014–2020, in sicer med prednostnimi projekti, ki povečujejo konkurenčnost regijskega gospodarstva. Program, ki je ovrednoten na 1,838 milijarde evrov, bo podlaga za črpanje evropskih sredstev v novi finančni perspektivi do leta 2020. Pripravljavci programa, to je Regionalna razvojna agencija LUR, predvidevajo, da bi večino tega denarja, to je 1,239 milijarde evrov, pridobili iz sredstev EU.

Priprave na gradnjo CCZ na Hrvaškem

Nosilec posla za vzpostavitev omenjenega intermodalnega terminala v Dugem Selu pri Zagrebu je podjetje Cargo center Zagreb (CCZ), v katerem imajo polovični lastniški delež CCG in Združenje hrvaških cestnih prevoznikov, drugo polovico pa HŽ Cargo, Luka Rijeka in še nekateri prevozniki, špediterji ter drugi gospodarski subjekti. Gradnja logistično-distribucijskega centra, ki naj bi sprva stal na milijon kvadratnih metrih, je bila prvotno ocenjena na 250 milijonov evrov, zdaj pa naj bi bili manjši tako njegova površina kot investicijska vrednost. Po zadnjih podatkih naj bi CCZ obsegal 22 hektarov, vrednost projekta pa bi lahko znašala od 120 do 200 milijonov evrov. Projekt je zdaj v fazi priprave projektne dokumentacije in odkupa manjkajočih zemljišč, nato bo objavljen javni razpis za vlagatelje.

V centru naj bi glede na načrte malo manj kot 300.000 kvadratnih metrov namenili za potrebe skladiščenja, logistike in distribucije, 156.000 kvadratnih metrov za kontejnerski terminal, 96.000 kvadratnih metrov za logistične storitve, industrijo in energetiko, 70.000 kvadratnih metrov za špediterje, posrednike, trgovce in stranke, 30.000 kvadratnih metrov za pisarniške prostore in parkirišča osebnih vozil, 25.000 kvadratnih metrov za manipulativne površine in parkirišča za tovorna vozila in 7000 kvadratnih metrov za podporne dejavnosti, kot so hotel, restavracije, trgovine ... Predvidene so tudi tri nakladalne rampe, dve v dolžini 750 metrov in ena 500-metrska. V CCZ, ko bo končan, bo delo dobilo tisoč delavcev.