Tiskane izdaje
Ljubljana – Ko se je že zdelo, da se je stečaj Merfina neslavno končal, ker v stečajni masi ni bilo niti denarja za dokončanje postopka, je presenetila napoved obravnav na Okrožnem sodišču v Ljubljani: kar sedemkrat po pol ure je namenjeno postopkom, kjer stečajnik toži banko Hypo in lastnike Merfina.
Stečajni upravitelj Merfina Andrej Marinc je kmalu po tem, ko je zamenjal predhodnika Matjaža Nanuta, ugotovil, da je dobil »popolnoma prazen stečaj«, v katerem ni denarja niti za nadaljevanje postopka, kaj šele za poplačilo upnikov. Zato je že konec marca ponudil upnikom dva možna scenarija: ali založijo denar za nadaljevanje postopka ali upravitelj konča stečaj brez razdelitve stečajne mase.
Najprej je poskusil s prvo možnostjo, vendar je bil kljub številnim pozivom in dolgotrajnemu čakanju na odgovore neuspešen. Dva upnika sta sicer pokazala nekaj zanimanja, eden bi celo založil denar, vendar je upravitelj ocenil, da upnikov predlog ni bil skladen s stečajno zakonodajo. Zato je, kot je včeraj povedal za Delo, sodišču že dvakrat predlagal, naj stečaj konča. Sodišče je očitno ravnalo po načelu največje možne previdnosti – ne nazadnje gre za zelo razvpit primer in za velika oškodovanja – in je raje znova pozvalo upnike, naj pomagajo stečaj pripeljati do konca, da bo roka pravice dosegla krivce.
Družbeniki so bili v prednosti pred upniki
Tako je proces dobil lastno dinamiko. Že Marinčev predhodnik je vložil 127 izpodbojnih tožb v skupni vrednosti 34 milijonov evrov, večino proti družbenikom Merfina in banki Hypo. Družbeniki Merfina so namreč reševali svoje prevzemniške finančne težave z razdelitvijo 12,4 milijona evrov dividend (celotni nerazporejeni dobiček iz leta 2008), banka pa je s tem denarjem poplačala njihove kredite. Pri izpodbijanju izplačila dividend se je Marincu zdelo smiselno vztrajati – seveda, če bi zbral denar za nadaljevanje postopkov. Po oceni bi za tožbe na prvi stopnji potreboval okoli 900.000 evrov.
O pravici do dividend je vsaka stran že povedala svoje: upravitelj je izplačilo izpodbijal, češ da v resnici ni bilo utemeljeno, saj računovodski izkazi za leti 2008 in 2009 niso kazali realnega finančnega stanja. Tako so bili družbeniki v prednosti pred upniki, čeprav bi morali biti v stečaju poplačani na koncu. Tožene stranke so trdile nasprotno: da Merfin v tistem času ni bil insolventen, da ni imel težav z likvidnostjo, zato niso mogli vedeti, da je z njim kaj narobe. Izid pravde je bil videti precej negotov.
Zdaj negotovosti tako rekoč ni več, saj se začenjajo razprave, tožnik pa gre na sodišče »neoborožen«, brez potrebnih izvedenskih mnenj in strokovne podpore. Najbrž bo predlagal poravnavo ali bo celo še enkrat zahteval konec stečaja brez razdelitve. Upa, da se bo to zgodilo, še preden bo sodišče opravilo vseh 127 obravnav.
