Podjetniške zvezde 2016: Merjenje ur ponujajo celo Švicarjem

V družbi Špica, ki ponuja in razvija različne tehnološke rešitve za prenovo in izboljšavo poslovnih procesov, svojega znanja ne tržijo le na slovenskem trgu, ampak več let tudi v jadranski regiji in na Srednjem vzhodu, kjer njihov sistem kontrole pristopa, denimo, uporabljajo v znamenitem katarskem Tornado towerju.

V zadnjem času pa je Špica začela naskakovati še zahodne trge, spogledujejo se tudi z afriškim. V Angliji je tako že približno 60 inštalacij njihovega sistema za evidenco delovnega časa in kontrolo pristopa, za uvedbo tega sistema merjenja ur se potegujejo v francoskem delu Švice, s partnerjem pa so dobili tudi dva večja posla v Keniji. Za vse to je med drugim zaslužna Bojana Korošec, vodja razvoja poslovnih priložnosti v Špici.

Bojana Korošec je v svet informatike zašla že med študijem na kranjski fakulteti za organizacijske vede, ko je že sodelovala s Špico. A ker je kmalu ugotovila, da informacijska tehnologija (IT) zahteva tudi veliko interdisciplinarnih znanj, je to nadgradila še s študijem MBA na ekonomski fakulteti.

»Če se dokažeš, te vsak sprejme«

In kako se znajde v še vedno pretežno moškem svetu informacijske tehnologije? »Ta percepcija enakosti spolov morda niti ni toliko problem moških, ampak so tudi ženske nezainteresirane za določena področja. Sama nikoli nisem imela težav, tudi znotraj podjetja ne. Bila sem celo prva prodajalka v naši ekipi,« pravi. Pri strankah pa je že doživela, da so vprašale: »Kje je pa fant?« To je bilo še zlasti pogosto, ko je bila nekaj časa pristojna za industrijske tiskalnike. »A če se dokažeš, da si dober, te vsak sprejme,« je prepričana.

Koroščeva se zadnje leto ukvarja predvsem z razvojem poslovanja na tujih trgih. »Mislim, da bi moralo vsako podjetje več pozornosti posvečati tujim trgom, če hoče rasti,« pravi.

Tudi v Angliji še najdeš papirnate kartice

Tako država kot slovensko gospodarstvo sta po njenem mnenju na nekaterih področjih digitalizacije zelo napredna in se lahko kosata z najboljšo svetovno konkurenco, seveda pa je še veliko prostora za izboljšave, ugotavlja in dodaja, da tudi v zahodnih državah ni vse tako super napredno, kot se nam včasih zdi. Presenetilo jo je, na primer, da v Angliji obstajajo podjetja, kjer se še vedno registrirajo s papirnatimi karticami, kar v Sloveniji redko najdemo.

Prav registracija delovnega časa in nadzor pristopa sta med ključnimi produkti, ki jih ponuja Špica. Kot pravi Koroščeva, cilj teh rešitev ni le nadzor, ampak tudi boljše načrtovanje delovnega časa, lažji in natančnejši obračun plač ter enakopravna obravnava. »Včasih je nekaj odpora, ampak ljudje na koncu vidijo, da je dobro, saj v povprečju delamo več,« opaža sogovornica. Poleg tega po njenih besedah nove tehnologije omogočajo tudi precej fleksibilnosti, saj gredo v smeri, da se s telefonom lahko registriraš, ko vstopaš na delovno mesto ali pa kjerkoli drugje, kjer delaš.

Tehnologija so ljudje

Poudarja, da je pri digitalizaciji vedno treba upoštevati tudi humanizacijo in spremembe ljudem ustrezno predstaviti: »Take tehnologije vedno nekoliko razburijo ljudi. Še tako dobra tehnologija ne prinese dobrih rezultatov, če je ne znaš pravilno vpeljati in pokazati njenih učinkov.«

Mobilni telefon kot ključ do vsega

Tovrstni sistemi so zelo uporabni tudi v turizmu in hotelih, zlasti pri naprednih energetsko varčnih zgradbah. Špičino storitev tako uporabljajo v hotelu Sheraton v Dubrovniku. V hotelih je mogoče z eno kartico ali z aplikacijo na mobilnem telefonu odpirati vrata, sefe, aktivirati gretje, hlajenje ... S telefonom se je mogoče vnaprej napovedati, ob prihodu ni treba čakati na recepciji, ker že veš številko sobe, ki jo odpreš s telefonom, s telefonom lahko greš v bazen, h kavnemu avtomatu ... Prav tako te lahko hotel po mobilnem telefonu obvešča o dodatnih storitvah.

Torej vedno vedo, kaj počneš in kje si? »Da, vedno je vprašanje, koliko podatkov sem pripravljen dati, da bo storitev zdaj ali pa v prihodnje v hotelu boljša,« priznava Koroščeva. Dodaja, da je treba gledati pozitivne učinke, saj je s tem mogoče spremljati, kako so se tvoji uporabniki po zaslonu gibali, kaj so klikali, kako so uporabljali aplikacijo: »To je najboljši odziv uporabnika, na podlagi katerega lahko ti izboljšaš aplikacijo. To je prihodnost.«

Airbnb brez osebnega stika

Tehnološki produkti, ki jih ponujajo, po njenih besedah niso uporabni le za hotele, ampak tudi za tiste, ki oddajajo stanovanja prek Airbnb. Najemniku lahko z aplikacijo na telefonu namesto ključa daš dovoljenje za odpiranje vrat za določen čas, ne da bi se ti bilo treba z njim srečati.

Špica ponuja tudi informacijsko podporo pri skladiščnem poslovanju. Na primeru Gorenja so izračunali, da so z njihovim sistemom glasovnega vodenja skladišč produktivnost in natančnost ekipe povečali za 60 odstotkov. Kot pravi sogovornica, je s tehnološkimi rešitvami mogoče skrajšati logistične procese in izboljšati pretočnost informacij. »Jaz niti nisem več edini skrbnik svojega skladišča, ampak lahko tudi moj dobavitelj vidi, da mi manjka določen del za proizvodnjo končnega produkta, in mi ga dostavi,« ponazori te spremembe.

Podobno racionalizacijo s sistemom črtne kode Špica ponuja tudi za popis osnovnih sredstev, ki je sicer lahko velik časovni in organizacijski zalogaj. »Z večjo učinkovitostjo dosežeš tudi večjo profitabilost. Učinkovitost se poveča tudi zato, ker je manj napak,« o digitalizaciji določenih procesov pravi Bojana Korošec.

Digitalizacija na koži posameznika

Meni, da se bo digitalizacija vse bolj poznala tudi pri posameznikih, ne le v poslovnem svetu. »Tudi mi, denimo, razvijamo take rešitve. Potni nalogi so bili prej stvar računovodstva, zdaj pa lahko te stroške po telefonu zaposleni vnaša sam in jih neposredno pošilja v obračun. Tako da se to z ene osebe seli na več uporabnikov,« pojasnjuje.

Skupina Špica ima približno 11 milijonov evrov prometa, od tega 30 odstotkov svojih produktov izvozi. Skupaj zaposluje približno sto ljudi, od tega polovico v Sloveniji.