Mesarji goljufali pri poreklu mesa

Inšpekcijski nadzor nad označevanjem in sledljivostjo prašičjega in perutninskega mesa razkril vrsto nepravilnosti.

Objavljeno
24. junij 2015 13.08
vvo Hrana
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Ljubljana − Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je med aprilom in majem izvedla poseben nadzor nad označevanjem in sledljivostjo prašičjega in perutninskega mesa v obratih za razsek mesa in mesnicah. Med 113 pregledi so v 60 primerih ugotovili kršitve zakonodaje. Uprava je izsledke tega nadzora objavila na svoji spletni strani.

Veterinarji so od 22. aprila do 31. maja opravili poseben pregled v 40 razsekovalnicah prašičjega mesa, štirih razsekovalnicah perutninskega mesa in 69 mesnicah. Osem mesnic so pregledali skupaj s Finančno upravo Slovenije, ki je preverjala izpolnjevanje zahtev iz svoje pristojnosti.

Preverjali so sistem zagotavljanja sledljivosti v obratu, pregled vhodnih in izhodnih dokumentov, ki spremljajo pošiljke prašičjega ali perutninskega mesa, zanimalo pa jih je tudi, ali je možno dokumente dejansko povezati s pošiljko glede na količino prejetega in izdanega oziroma predelanega mesa in ali je označevanje mesa skladno s predpisi.

Pomanjkljivosti oziroma neskladja so ugotovili v 13 razsekovalnicah za rdeče meso in v 47 mesnicah. Sedem nosilcev živilske dejavnosti v obratu oziroma mesnici ni zagotovilo sledljivosti, v šestih primerih pa dokumenti, ki so spremljali pošiljko v obrat oziroma mesnico, niso vsebovali vseh podatkov o pošiljatelju, prejemniku ali živilu.

Nosilci živilske dejavnosti v 19 primerih niso mogli dokazati rojstva živali, a so kljub temu uporabili oziroma označili meso z oznako »poreklo«, ki se lahko uporabi le, če je bila žival rojena, vzrejena in zaklana v isti državi.

V sedmih primerih je bilo v prodajni vitrini navedeno drugačno poreklo mesa, kot je bilo na dokumentih oziroma etiketi, ki so spremljali pošiljko mesa v mesnico, v osmih primerih pa so pred mesom v prodajni vitrini navedli napačnega dobavitelja.

V devetih primerih meso v prodajni vitrini sploh ni bilo označeno, v štirih primerih ni imelo navedenega lota, zato ga niso mogli povezati z vhodnimi dokumenti, v šestih primerih pa je imela označba mesa na prodajnem mestu samo navedbo države, npr. Slovenija, slovensko meso, ni pa bilo razvidno, ali gre za »poreklo« Slovenija ali »vzrejeno v Sloveniji«.

Na podlagi ugotovljenih neskladnosti so izrekli 28 opozoril, izdali 23 ureditvenih odločb, s katerimi so odredili odpravo ugotovljenih nepravilnosti, in sedem plačilnih nalogov. Za javno objavo kršiteljev se v nasprotju s podobnim nadzorom v pekarnah in gostinskih obratih niso odločili, saj jih je večina pomanjkljivosti že odpravila.

Ugotovitve kažejo, da je stopnja neskladnosti z zakonodajo na področju sledljivosti in označevanja mesa visoka, zato bo uprava za varno hrano nadaljevala svoje aktivnosti na tem področju, so še zapisali.